Sodr`ina

E

Emulzoidi (liofilni ili hidrofilni)

@

@eludnikov sok

I

Izgorenici

K

Koeficjent na devijacija

Koloidi

Krv

N

Normalni (referentni) vrednosti

O

Oboeni reakcii na proteini

P

Pepel

Plazma

Povredi predizvikani od hemikalii

S

Serum

Sredna vrednost

Standardna devijacija

Standardna gre{ka

Suspenzoidi (liofobni ili hidrofobni)

U

Urina

F

Feces

Biohemija

 

- Krv - za labaratoriski ispituvawa se zema kapilarna i venska krv dodeka arteriskata se koristi samo vo specijalni slu~ai. Kapilarnata krv se koristi za hematolo{ki ispituvawa, no mo`e i za odreduvawe na glikoza, alkohol, hemoglobin. Venskata krv se zema so venepunkcija pri {to mora da se koristi suv i sterilen pribor (igla, {pric, epruveta). Ako treba da se ostavi za ponatamu krvta se ~uva na 40S.

- Serum - krv bez fibrinogen i bez krvni elementi. Se podgotvuva od koagulirana krv so centrifugirawe na epruvetite na 3000 vrte`i vo minuta. Se odvojuvaat 2 sloja. Dolniot sloj e koagulumot, a gorniot te~en sloj e serum.

- Plazma - e krv bez oformeni krvni kletki. Vo krvta koja se podgotvuva se stava antikoagulans. Heparinot pravi problemi pri hemoglobinolo{ki analizi. Naj~esto koristeni se: oksalati, citrati, EDTA i heparin.

- Urina - e voden rastvor na produktite na metabolizmot koi preku bubregot se isfrlaat kako nepotrebni od organizmot. Za analiza se zema: primerok od poedine~no izla~uvawe; dneven ili no}en primerok i urina izla~ena za 24 ~asa. Se ~uva na 40S. Urinata mo`e da se konzervira so toluol, hloroform, formalin.

- Feces - ispituvawata se vr{at najdocna 1-2 ~asa posle defekcija.

- Tkivo - Prvo se homogenizira pri {to se dobiva homogenat. Sekoe tkivo vo osnova prvo treba da se ise~e na sitni par~iwa koi se suspendiraat vo soodvetniot medium koj mora da bide izotoni~en so tkivoto za da ne predizvika prskawe na kletkite. Vrskite me|u kletkite treba da se razoruvaat so upotreba na avan, presa ili vo ponovo vreme so takanare~en homogenizator.

- @eludnikov sok - od eksperimentalni `ivotni se dobiva so metoda na `eludo~na fistula i ezovagotomija, a od ~ovek so primena na tenka gumena sonda.

- Pepel - Za ispituvawe se koristi `iv materijal pri {to mo`e da se sogoruvaat `ivi organizmi ili oddelni organi ili tkiva. Pepelta delumno se rastvora vo destilirana voda, a potpolno vo 10%HNO3 ili 10%HCl ili vo nivna me{avina.

- Normalni (referentni) vrednosti - pod normalni referentni vrednosti se podrazbiraat rezultatite od ispituvawa na zdravi edinki.

- Sredna vrednost - koga sumata od site vrednosti }e se podeli so nivniot broj.

- Standardna devijacija - dava informacija za disperzijata na rezultatite okolu srednata vrednost.

- Koeficjent na devijacija - e relativna standardna devijacija {to se izrazuva vo %.

- Standardna gre{ka - e standardna devijacija na srednata vrednost.

- Izgorenici - ne smee da se ~istat so nikakvi sredstva nitu da se dup~at plikovite, bidej}i se privremena prirodna za{tita. Na liceto mu se dava golema koli~ina na voda, a izgorenicite se previvaat so sterilen zavoj.

- Povredi predizvikani od hemikalii - ako se predizvikani od jaka baza mestoto treba da se plakne so 5% CH3COOH a ako se od kiselini so 5% soda bikarbona. Ako hemikalijata prsne vo oko vedna{ da se isplakne so voda, a potoa so soda bikarbona ili borna kiselina. Pri goltawe na nekoja hemikalija, ustata se plakne so voda, a potoa na bolniot mu se dava protiv otrov koj pretstavuva me{avina od aktiven jaglen, magnezum hidroksid i taninska kiselina vo odnos 2:1:1.

- Koloidi - Belkovinite, polisaharidite, slo`enite masti, nukleinskite kiselini i site makromolekuli so golemina nad 5000 daltoni se nao|aat vo koloidna sostojba. Goleminata na ~esticite e od 1-100nm. Dodeka kaj organskite koloidi ~esti~kite se makromolekuli, kaj neorganskite koloidi ~esti~kite se agregati od molekuli (miceli).

- Suspenzoidi (liofibni ili hidrofibni) - vo niv spa|aat neorganskite koloidi. Suspenzoidite imaat ~estici koi nemaat afinitet kon rastvoruva~ot. ^esti~kite na ovie rastvori se obvitkani so tenok sloj na vodeni molekuli. Hidrofobnite rastvori ne pominuvaat od sol vo gel sostojba i lesno se talo`at so malo koli~estvo na neutralni soli. PR: Fe(OH)3 ovoj koloid se dobiva po metodata na kondenzacija koga vo 200ml voda koja vrie se dodadat 3-4ml 2% rastvor na FeCl3. Takviot rastvor ima crveno portokalova boja. Jadro Fe(OH)3 Adsorbcionen sloj - FeO+ + Cl-. Difuzen sloj samo Cl- . Jadroto i adsorpcioniot sloj se narekuva granula. Celiot kompleks na jadro, adsorbcioniot sloj i difuzniot sloj ja so~inuvaat osnovnata gradbena edinica (micela). Momentot koga site protiv joni od difuzniot sloj pominuvaat vo adsorpcioniot sloj se narekuva izoelektri~na to~ka i vo toj moment doa|a do talo`ewe na koloidot. Koloidno zlato, koloidniot feri-hidroksid i metalni koloidni sulfidi. Se dobivaat so metoda na disperzija, so sitnewe na metalite na ~esti~ki so golemina od 1-100nm pri {to stanuvaat stabilni i se odnesuvaat kako koloidni ~esti~ki. Sitneweto se vr{i vo specijalni homogenizatori, koloidni melnici, so ultrazvuk i so elektrodisperzija. Metoda na kondenzacija - so ovaa metoda se dobivaat koloidni rastvori na bazi kiselini, kompleksni soli i t.n.

- Emulzoidi (liofilni ili hidrofilni) - vo niv spa|aat organskite koloidi. Kaj niv doa|a do vrzuvawe na ~esti~kite na rastvoruva~ot. Kaj niv e karakteristi~no pominuvaweto od gel vo sol sostojba i obratno. Toa doa|a pri zagrevawe na koloidot, a zna~ajno kaj ovie koloidi e vo toa {to vrzuvaat (skladiraat) golemi koli~ini voda zna~ajni za organizmot. Koga se vo gel sostojba ovie koloidi te{ko se talo`at so neutralni soli. Kaj niv talo`eweto bara pogolemi koli~ini elektroliti vo sporedba so hidrofobnite koloidi i se odviva vo dve fazi: dehidratacija i neutralizacija na nabojot koj go poseduvaat koloidite so {to se vr{i talo`ewe. Se dobivaat so rastvarawe na organski makromolekularni soedinenija vo ladna ili vo vrela voda pr: belkovina vo ladna voda. Sol i gel sostojba - so zagrevawe na gelot koloidot pominuva vo sol sostojba. Pri stoewe na gelot, mo`e da dojde do kontrakcija na koloidot pri {to se istisnuva odredeno koli~estvo na rastvoruva~. Ovoj proces se narekuva sineraza. Istoto se slu~uva i pri koagulacija na krvta i se narekuva retrakcija na koagulumot. Imbibicija (babrewe) - `elatinot so stoewe vo voda zna~itelno go zgolemuva svojot volumen no ne preminuva vo koloiden rastvor bez zagrevawe. Na intenzitetot na babreweto vlijae i prisustvoto na soli, bazi i kiselini. Koloidite pomalku babrat vo rastvori na soli otkolku vo ~ista voda. Babreweto zavisi kako od prirodata na koloidite taka i od RN na rastvorot. Za sekoj koloid postoi RN pri koj najmalku babri.

-Oboeni reakcii na proteini

-Biuretna reakcija - peptidnite vrski vo molekulot na proteinite vo silno alkalna sredina reagiraat so dvovalentniot bakar i obrazuvaat kompleksno soedinenie so violetova boja. Ovaa reakcija e pozitivna dokolku supstancijata koja se ispituva ima najmalku dve peptidni vrski.

-Biuretna proba so urea: urea; natrium hidroksid; 0,25% CuSo4

-Biuretna reakcija so rastvor na belka od jajce: voden rastvor na belka; rastvor na natrium hidroksid; r-or na bakar sulfat

-Ksantoproteinska reakcija - so ovaa reakcija se doka`uvaat aminokiselini so aromati~en prsten (fenilalanin, triptofan i tirozin). Ovie aminokiselini vo prisustvo na azotna kiselina obrazuvaat nitro-soedinenija so `olta boja koi so dodavawe na baza gradat portokalovi soli.

- Proba: voden rastvor na belka; azotna kiselina; natrium hidroksid

-Olovo sulfidna reakcija - ovaa reakcija e karakteristi~na za doka`uvawe na prisustvoto na aminokiselini koi sodr`at sulfur (cistein, cistin i metionin). Ovie aminokiselini se najprisutni kaj keratinite koi vleguvaat vo sostav na ektodermalnite tvorbi kakvi {to se: volna, kopita, perduvi, nokti, papci, a se javuvaat i vo CNS vo forma na neurokeratini. Sulfurot {to go sodr`at aminokiselinite se vrzuva vo forma na natrium sulfid koj potoa vo reakcija so olovo acetat gradi crn talog od olovo sulfid.

-Proba: volna, nokti; r-or na natrium hidroksid; r-or na olovo acetat.

-Ninhidrinska reakcija - so ovaa reakcija se doka`uva alfa-amino grupata vo aminokiselinite, kako i kaj nekoi amidi i amini. Alfa-amino kiselinata, reagiraj}i so ninhidrin se razgraduva na amonijak, aldehid i jagleroden dioksid, pri {to molekulata na ninhidrinot se reducira. Eden molekul reduciran ninhidrin reagira so eden molekul oksidiran ninhidrin i amonijak gradej}i slo`eno soedinenie so sina boja.

-Proba: voden r-or na belka; ninhidrin

-Reakcija za doka`uvawe na triptofan-Ovaa reakcija e karakteristi~na za indol grupata odnosno e pozitivna sekoga{ koga vo molekulot na proteinot ima triptofan. Koncentrirana sulfurna kiselina odzema voda od triptofanot, koj vo reakcija so glioksalnata kiselina dava soedinenie so violetova boja. Ova soedinenie e kondenzacionen proizvod na triptofanot i glioksalnata kiselina.

-Proba: voden r-or na belka; sulfurna kiselina; ocetna kiselina

-Milanova proba za doka`uvawe na proteini koi imaat tirozin ili drugi soedinenija koi vo svojot sostav imaat oksifenil grupa -

-Proba: rastvor na belka; milanov reagens; svila

-Mol{eva reakcija - Ovaa reakcija ja davaat slo`enite proteini koi vo svojata molekula sodr`at {e}eren ostatok. Reakcijata se izveduva na beltok od jajca na ist na~in kako kaj jaglenite hidrati.

-[ulc-Raspailova reakcija - ovaa reakcija ja davaat proteinite koi vo svojot sostav imaat triptofan.

-Proba: r-or na belka od jajce; saharoza 10%; sulfurna kiselina

- Proteidi - proteidite se slo`eni belkovini koi se razlikuvaat od prostite bidej}i vo molekulot pokraj prosta belkovina sodr`at i nebelkovinska komponenta t.n. prosteti~na grupa. Spored hemiskata priroda na prosteti~nata grupa, slo`enite belkovini se delat na: fosfoproteidi; lipoproteidi; glikoproteidi; hromoproteidi i nukleoproteidi.

-Fosfoproteidi - toa se kompleksi na proteinite i fosfornata kiselina koja kako prosteti~na grupa e vrzana za oksiaminokiselinite, naj~esto za kazeinot i treoninot. Vo fosfoproteidi spa|aat: kazeinot, ovalbuminot i enzimi.

-Doka`uvawe na kazeinot - kazeinot se nao|a vo mlekoto vo forma na rastvorlivi kalciumovi soli. Slobodniot kazein e elektroneutralen i ne se rastvora vo voda. Ako vo mleko se dodade kiselina, kalciumovite soli se razlagaat pri {to se talo`i kazeinot.

-Proba: mleko; ocetna kiselina

Sodr`ina


Biohemija kolokvium

 Dejan Jovanovski

World NT 99

dejan@dejan.i-p.com

bounch_1.gif (8398 bytes)