Agranulociti; Antikoagulantni materii; Akciona biostruja; Anemija; Arteriski puls; Auskulatoren metod; Auskultacija;

Bazofilni granulociti; Bikarbonantni puferi; Birkerova komora; Broewe na leukociti; Bradikardija; Brzinata (celeritetot) na pulsot;

Vazokonstrikcija; Vaskularni anastomozi; Visinata na pulsot; Vnatre{ni drazbi;

Ekstirpacija; Eozin; Eozinofilni granulociti; Eritrociti; Ekscitacija; Ekstrakontrakcii; Elektrofiziologija; Elektrogardiografija; Etiologija;

@ivin kapilaren elektrometar;

Zalistok;

In Vivo; In Situ; Izotoni~en; Iktus kordis; Inducirana biostruja; Induktor; Ispolnetost na pulsot;

Kateterizacija; Koagulum; Komutator; Krven pritisok;

Land{tajner; Leukociti; Leukocitoza; Leukopenija; Leukozi-leukemii; Leukocitarna formula; Ligaturi; Limfociti;

Odvivawe na koagulacijata; Oscilometriski metod;

Papenhajmov metod; Plazma; Prokoagulantnimaterii; Puferi; Palpatoren metod na merewe na arteriski krven pritisok; Pojavi {to ja pridru`uvaat srcevata aktivnost; Polarizirani elektrodi; Preparirawe na `abe{ko srce; Pulsen bran; Pulsometrija;

Refraktornost; Reostati; Ritmi~nost na pulsot;

Sedimentacija; Senzitivni nervni vlakna; Serum; Sinapsa; Sistola; Srce kaj `aba; Stabilnost na eritrocitite vo plazmata; Staniusovi ligaturi;

Fistula; Fosfaten pufer; Frekfencija (~estota) na pulsot;

Hajmov rastvor; Hematokrit; Hemoglobin (krven pigment); Hemoglobin (najva`en del na eritrocitite); Hemostaza; Hipertonija (hipertenzija); Hipotonija (hipotenzija);

• Ekstirpacija - metod na otstranuvawe na nekoj organ.
• Transplantacija - metod na presaduvawe (pri ispituvawe na `lezdite so vnatre{no la~ewe).
• Denervacija - metod na prese~uvawe na nervot ( ispituvawe na vlijanieto na nervniot sistem vrz nekoj organ.)
• Ligaturi - povrzuvawe na oddelnite krvni sadovi (ispituvawe na naru{uvaweto na vrskata me|u organite so krvosadniot sistem).
• Vaskularni anastomozi - soedinuvawe na razni delovi na krvnite sadovi (se {ijat centralniot so periferniot kraj na dvata krvni sada).
• Fistula - po hirur{ki pat so postavuvawe plasti~no crevo ili metalna cevka, se vospostavuva vrska pome|u lumenot na nekoj {upliv organ - `eludnik, crevo, mo~en meur i dr. - i povr{inata na teloto (ispituvawe na organot {to e smesten podlaboko vo organizmot).
• Kateterizacija - za promenite {to nastanuvaat vo srceto, krvnite sadovi i drugi {uplivi formacii vo organizmot se voveduvaat tenki cevki - kateteri, {to se povrzani so raznovidni aparati za registrirawe.
• Draznewe - dokolku se saka da se vidi kakov efekt }e se postigne pri draznewe na oddelni organi i strukturi vo organizmot, na fiziolozite im stojat razni vidovi sredstva za draznewe. Naj~esto toa se elektri~ni drazbi, sledat drazbi od hemisko - mehani~ko poteklo.
• In vivo - ispituvawe na funkcijata na nekoj organ koga vrskata me|u organot i preostanatiot del od organizmot e so~uvana.
• In situ - ispituvawe na funkcijata na nekoj organ koga vrskata me|u organot i preostanatiot del od organizmot e raskinata ( organot e otstranet).
• Antikoagulantni materii - citrati, oksalati ili heparin.
• Plazma - oformenite elementi kako specifi~ni pote{ki }e se istalo`at, a vo gorniot sloj }e se odvoi te~nosta nare~ena plazma.
• Serum - pri odvojuvaweto na fibrinogenot od plazmata se dobiva serum. (Plazma bez fibrinogen).
• Puferi - materii koi ja reguliraat elektrohemiskata reakcija vo nekoj rastvor. (Tie pretstavuvaat smesa od slaba kiselina i nejzina sol so silna baza - smesa od jaglenova kiselina so natrium hidrogen karbonat).
• Bikarbonatni puferi - natrium karbonat i natriumova kiselina vo odnos 20:1.
• Fosfatniot pufer - najva`en neorganski pufer vo kletkite. Se sostoi od primaren (NaH₂PO₄) i sekundaren (Na₂HPO₄) fosfat. Prviot reagira kako slaba kiselina so baza i dava sekundaren fosfat, a vtoriot obratno.
• Hemoglobin (krven pigment) - najsilen puferski sistem vo krvta, 75% od puferskata sila na krvta otpa|a na hemoglobinot.
• Melan`er - melan`erot pretstavuva staklena kapilarna cevka koja vo gorniot del ima jajcevidno pro{iruvawe (ampula).
• Hajmov rastvor - rastvor za razreduvawe na krvta pri broewe na eritrociti. Lesno hipertoni~en i se sostoi od: 2,5g Na₂SO₄; 1,0g NaCl; 0,25g HgCl₂; do 100ml voda.
• Tirkov rastvor - rastvor za razreduvawe na krvta pri broewe na leukociti. Se sostoi od: 2,0ml koncentrirana ocetna kiselina; 3,0ml 1% voden rastvor na gencijana violet; 300,0ml destilirana voda.
• Izotoni~en - ist osmotski pritisok kako i krvta.
• 3,8% Natrium citrat - sredstvo za razreduvawe pri broewe na trombociti.
• Birkerova komora - povr{inata na komorata iznesuva 9mm². Taa se sostoi od 9 golemi kvadrati oddeleni so trojni linii. Sekoj od niv so dvojni linii e podelen na 16 sredno golemi kvadrat~iwa so povr{ina od 1/25mm². Na mestoto kade {to se se~at dvojnite linii se nao|aat najmalite kvadrat~iwa so povr{ina od 1/400mm². Vo eden sreden kvadrat gi ima 9, a na celata mre`a 81. Na mre`ata se nao|aat i pravoagolnici podrabeni so dvojni linii. Povr{inata im iznesuva 1/100mm². Vo edno sredno kvadrat~e gi ima 24, a na celata mre`a 216.
• Tirkova komora - Edinstvena razlika me|u Birkerovata komora i ovaa se sostoi vo slednovo: sredno golemite kvadrati ( 1/25mm<sup>2</sup>) od centralniot - sredniot kvadrat (1mm<sup>2</sup>) se razdeleni na po 16 mali kvadrat~iwa so povr{ina od 1/400mm<sup>2</sup>.
• Nojbauerova komora - povr{inata iznesuva 9mm<sup>2</sup>. Centralniot kvadrat ima napolno ista gravura so centralniot kvadrat od Tirkorovata komora. Perifernite kvadrati {to se nao|aat na aglite od mre`ata se razdeleni so poedine~ni linii na po 16 sredno golemi kvadrati so povr{ina od 1/16 mm².
• Eritrociti - kaj pove}eto cica~i i ~ovekot se kletki bez jadro. Bojata na krvta poteknuva od eritrocitite, tie na tenok nativen preparat imaat zelenkasto-`olta boja, dodeka vo podebeli sloevi imaat crvena boja. Tie imaat bikonkaven izgled i zaobleni ivici, pre~nikot im iznesuva 5-8 mikroni, a debelinata 2,5 mikroni. Osnoven sostaven del na eritrocitite e hemoglobinot, pokraj nego eritrocitot go ~ini i negovata stroma od koja najgolem del se belkovini i toa lipoproteini i stromatin. Membranata {to go opkru`uva e sostavena od dva proteinski sloja, me|u koi ima 2-3 sloja lipidi. Eritrocitite nastanuvaat od primarnata kletka hemocitoblast, od koja prvo nastanuva bazofilen eritroblast, potoa polihromatofilni eritroblast, pa normoblast i retikulocit, a od nego se razviva eritrocit.
• Hematokrit - pretstavuva procentualen soodnos me|u volumenot na plazmata i oformenite elementi od krvta (glavno eritrocitite). Hematokritska vrednost - se misli na stolbot na oformenite elementi, kolkav e delot {to tie go zafa}aat od krvta. Ako hematokritot iznesuva 0,47 (47%) toa zna~i deka vo 100ml, 47ml se oformeni elementi, a ostatokot e plazma. Kaj doma{nite `ivotni hematokritot se dvi`i od 0,21-0,56 za oformenite elementi, odnosno 0,44-0,79 za plazmata, vo zavisnost od vidot na `ivotnoto. Hematokritskata vrednost na oformenite elementi kaj ma{kite `ivotni e pogolem vo sporedba so onaa kaj `enskite `ivotni, bidej}i kaj niv vkupniot broj na eritrocitite e pogolem.
• Makrohematokritski metod - metod za odreduvawe na hematokrit so pomo{ na vintrobova graduirana i prethodno heparinizirana epruveta do oznakata 100. Se centrifugira 30 minuti na 3000 vrtewa vo minuta. Po dejstvoto na centrifugalnata sila se izdvojuva te~niot del - plazmata od oformenite elementi i toa go zapi{uvame kako hematokritska vrednost. Za pogolema to~nost treba da se mno`i so 0,96 bidej}i 4% od plazmata ostanuva me|u oformenite elementi.
• Mikrohematokritski metod - So pomo{ na lanceta se vr{i bockawe na nekoj periferen del od teloto ( so prethodna dezinfekcija). Se bri{e prvata kapka, a potoa se polni predhodno heparinizirano kapilarno cev~e do dadenata oznaka so kapilarna krv. Otkako edniot kraj sme go zatvorile so plastelin, kapilarnoto cev~e go stavame vo specijalna centrifuga za mikrohematokritot koja ima golema brzina na vrtewe. Se centrifugira 5 minuti na 8-10000 vrtewa vo minuta. Potoa se ~ita hematokritskata vrednost na skalata {to e vgradena na centrifugata. Pri ovoj metod ne e potrebno da se vr{i korekcii, bidej}i se zemaat mali koli~ini na krv.
• Leukociti - kaj site vertebratni `ivotni imaat jadro. Tie imaat sposobnost da se dvi`at amebovidno, taka {to mo`at da pominat pome|u endotelnite kletki na kapilarite vo okolnoto tkivo, {to e poznato kako dijapedeza. Tie vr{at fagocitoza odnosno otstranuvawe na stranite ~esti~ki od organizmot. Osnovnata fiziolo{ka uloga na leukocitite ne se odviva vo zatvoreniot krven sistem, tuku vo tkivata. Usmerenoto dvi`ewe na leukocitite prema mestoto na infekcija ili prema vospaleniot proces usloveno e so postoeweto na + (pozitivna) hemiska informacija + hemotaksis. Toa e hemiska informacija koja se {iri vo oblik na zraci, leukocitite primaat vakva informacija i se dvi`at kon nejziniot izvor. Dodeka trae dijapedezata i amebovidnoto dvi`ewe na leukocitite ve}e e zavr{ena i prvata reakcija antigen<->antitelo. Na ovoj na~in oslabeni, antigeni brgu pa|aat kako plen na fagocitoznoto deluvawe na leukocitite. Posle fagocitozata leukocitite so pomo{ na svoite fermenti vr{at razlo`uvawe na fagocitiranite mikroorganizmi. Ako od mestoto na infekcijata dojde - (negativna) hemiska informacija (negativen hemotaksis), dejstvoto na leukocitite se paralizira i pri toa doa|a do bolest odnosno sepsa.
• Leukocitoza - zgolemen broj na leukociti. Se javuva kako posledica na infekcii koga vospalenoto tkivo izla~uva edna globulinska materija (NRF - neutrofilen rilizing faktor) koja preku krvta doa|a do koskenata sr` od kade od depoata za leukociti vo cirkulacijata isfrla golem broj na leukociti.
• Leukopenija - namalen broj na leukociti. Se javuva pri obilni krvarewa, pri o{tetuvawa na koskenata sr`, kako posledica na truewe so te{ki metali kako olovo, `iva i arsen, a se javuva i kaj izgoretini.
• Leukozi - Leukemii - zaboluvawa kaj koi vo perifernata krv zaradi mutacii nastanati vo mieloi~nite i limfati~nite kletki (toa se kletki od koi poteknuvaat site vidovi na leukociti) doa|a do nekontrolirana produkcija na leukociti i toa i na zreli i na ne zreli oblici (mieloblasti, monoblasti, limfoblasti), koi gi nema vo krvta na zdravi `ivotni.
• Broewe na leukociti - se brojat vo Tirkova i Nojbauerova komora. Se brojat vo 1, 3, 7 i 9 golem kvadrat. Treba da se izbrojat site leukociti zatoa {to leukocitite se 800 pati pomalce vo odnos na eritrocitite. Vo Tirkova komora se brojat site 16 sredno golemi kvadrat~iwa i plus 9 vo drugiot kvadrat i tie zafa}aat golemina 1/25mm², dodeka vo Nojbauerova komora se brojat 16 sredno golemi kvadrati vo eden golem kvadrat koi zafa}aat povr{ina od 1/16mm². Ova se pravi so cel da se izbrojat site leukociti na povr{ina od 1mm². Brojot na leukociti se dobiva na toj na~in {to srednata vrednost se mno`i so 10 (volumenski faktor) i so razreduvaweto, koe mo`e da bide 10 ili 20 (faktor na razreduvawe). Soglasno so noviot sistem na edinici, leukocitite se izrazuvaat kako broj na leukociti h 10⁹/litar. Za taa cel najdeniot broj na leukocitite, izrazen vo iljadi vo 1mm³, se mno`i so 0,001 i na toj na~in se dobiva nivniot broj vo 1 litar.
• Granulociti - (polimorfonukleari) se delat na: eozinofilni; bazofilni; neutrofilni. Ovaa podelba e izvr{ena prema afinitetot na nivnite granuli vo citoplazmata kon boite. Site ovie se leukociti.
• Agranulociti - podeleni se na limfociti i monociti. Site ovie se leukociti.
• Leukocitarna formula - kvantitativen odnos me|u site vidovi na leukociti, koj e razli~en zavisno od vidot na doma{noto `ivotno.
• Eozin - kiseli boi.
• Metilensko sino - bazi~ni boi.
• Papenhajmov metod - ovoj metod e kombinacija na boewe so boite Mejgrinvald i Gimza. 1). Na sve`a i dobro isu{ena razmaska i se naleva rastvor Mejgrinvald i se stava da stoi 3 minuti. 2). Na razmaskata i se naleva destilirana voda koja stoi 1 minuta, a potoa se odliva. 3). Razmaskata se preliva so razreden rastvor na Gimza (1-1,5 kapka od originalnata boja na 1ml destilirana voda). Ovoj rastvor na bojata se ostava vrz preparatot 20-30 minuti. 4). Razmaskata se mie so destilirana voda. 5). Stakloto se izbri{uva od dolnata strana e se ostava koso polo`eno da se isu{i na vozduh.
• Neutrofilni granulociti - imaat vo citoplazmata mnogu fini, sitni granuli koi se bojata so neutralni boi. Citoplazmata e oboena svetlo roze, granulite se ne{to potemni, a jadroto e temno crveno ili violetovo i segmentirano naj~esto na 2-5 segmenti. Nivniot `ivot vo perifernata krv e mnogu kratok zaradi nivnata fagocitarna uloga i iznesuva od 3-6 dena. Se stvaraat edinstveno vo koskenata sr`, a pre~nikot im iznesuva 12 mikrometri.
• Eozinofilnite granulociti - imaat ista golemina kako i prethodnite, jadroto e segmentirano najmnogu na dva segmenta (li~i na bisagi). Vo citoplazmata se gledaat dosta krupni temno crveni, ponekoga{ do portokalovo oboeni granuli koi {to se bojat so kiseli boi (eozin). Nastanuvaat vo koskeniot mozok i imaat isto kratok vek na `iveewe kako i prethodnite (1-2 dena). Nivniot broj zna~itelno se zgolemuva pri alergiski reakcii, parazitarni zaboluvawa i anafilakti~en {ok, dodeka namalen broj e karakteristi~en za emocionalen ili fizi~ki stres (kade poja~ano se zgolemuva ASTN).
• Bazofilni granulociti - imaat pribli`no ista forma i golemina kako i drugite granulociti. Jadroto im e retko segmentirano, oboeno so violetova boja, a vo citoplazmata imaat granuli n# ednakvi po golemina oboeni so temno violetova boja. Vo preparatot gi ima od 0-1 %, i ovie se bojat so bazni boi. Nivniot prestoj vo perifernata krv e od 10-12 dena. Granulite im se depo za histamin, heparin i hijaluronska kiselina. Brojot im raste kaj hroni~ni zaboluvawa.
• Limfociti - imaat top~esto jadro koe ja ispolnuva skoro celata kletka. Citoplazmata e plavkasto oboena. Pre~nikot im iznesuva 6-8 mikrometri. Se stvaraat vo limfnite `lezdi, a pomalku vo slezinata, timusot, vo sluznicata na gastrointestinalniot i respiratorniot sistem. Razlikuvame T i B limfociti i plazma stanici, nivniot `ivot vo cirkulacijata e samo 4-5 ~asa. Nivniot broj se zgolemuva pri virusni zaboluvawa i pertusis, a se namaluva pri o{tetuvawe na limfni jazli i pri davawe na pogolemi dozi na glikokortikoidni hormoni (kortikosteron, kortizon i kortizol)
• Monociti - se 2-3 pati pogolemi od limfocitite, jadroto e okruglo ili vo oblik na grav, a okolu nego ima po{irok sloj na sina citoplazma. Se stvaraat isto kako i granulocitite vo koskenata sr`, no i vo retikuloendotelnoto tkivo na slezinata. @ivotot im e podolg otkolku na drugite leukociti i imaat golema sposobnost na fagocitoza. Zgolemen broj e karakteristi~en za infektivna mononukleoza i drugi virusni zaboluvawa.
• Trombociti - (krvni plo~ki) gi ima od 200-500 000 vo 1mm<sup>3</sup> krv. Tie nastanuvaat od megakariocitite od koskenata sr` koi se raspar~uvaat na mali fragmenti - trombociti. Nivniot `ivot vo organizmot e okolu 4 dena. Tie sodr`at 86-88% voda i 12-14% rastvoreni materii. Jaglehidrati 15%, lipidi 15%, proteidi 60% i 5% na neproteinski azotni soedinenija kako {to se serotin, adrenalin, noradrenalinite ATP i AMP. Trombocitite se najsitni lesno kr{livi elementi na krvta ~ii pre~nik e 2-3 mikrometri. Jadro nemaat, a pod mikroskop se razlikuvaat 2 zoni i toa: vo centralniot del hromomer; i vo periferniot del hialomer. Tie u~estvuvaat vo procesot na koagulacijata.
• Trombocitoza - zgolemuvawe na brojot na trombocitite.
• Trombocitopenija - namaluvawe na brojot na trombocitite.
• Hemostaza - proces pri sopirawe na krvarewe potpomognat od koagulacijata.
• Vazokonstrikcija - gr~ewe na povredeniot del na krvniot sad, so {to se namaluva povredenata povr{ina na krvniot sad, krvareweto se namaluva no ne prestanuva.
• Koagulum (krven ~ep) - trombocitite zaedno so oddelni kletki na okolnoto tkivo i krvnata plazma go sozdavaat koagulumot.
• Prokoagulantni materii - materii {to go pottiknuvaat koaguliraweto.
• Odvivawe na koagulacijata - Vo 1-faza se aktivira tromboplastinot od yidovite na povredeniot krven sad i od razorenite trombociti. Vo 2-faza pod dejstvo na tromboplastinot i kalciumovite joni protrombinot koj se nao|a vo plazmata se pretvara vo trombin. Vo 3-faza pod dejstvo na trombinot, fibrinogenot se pretvara vo fibrin. Vo 4-faza pod dejstvo na slo`eni biohemiski procesi, fibrinskata masa se sobira - retrahira i se istisnuva serumot.
• Land{tajner 1900g - gi otkril krvnite grupi
• Genski lokusi -(krvni grupi) se odreduvaat so test serum A i test serum B. Dokolku nastane aglutinacija me|u kapkata krv so test serumot A, a so B ne nastane toga{ imame krvna grupa B i obratno, a ako ima aglutinacija vo dvete toga{ imame AB krvna grupa. Dokolku ne nastane aglutinacija vo dvata test seruma toga{ imame O krvna grupa.
• Hemoglobin - najva`en del na eritrocitite. Toj so~inuva 0,32-0,34 (32-34%) od masata na eritrocitite, a negovata glavna uloga e svrzuvawe na kislorodot za dvovalentnoto `elezo od hemot. Soedinenieto na hemoglobinot so kislorod se vika oksihemoglobin. Hemoglobinot slu`i i za prenesuvawe na odredeno koli~estvo jaglerod dioksid. Jaglendioksidot se vrzuva za aminogrupata od globinot i takvoto soedinenie se vika karbaminohemoglobin. Vtora funkcija na hemoglobinot e puferskata.
• Anemija - namaluvawe na hemoglobinot, a so toa i namaluvawe na kislorodot vo krvta.
• Drabkinov rastvor - kolorimetrisko odreduvawe na hemoglobin po Drabkin. Toj se sostoi od 200mg - K₃ [Fe(CN)₆]; 550mg - KCN; 140mg - KH₂PO₄; i do 1000ml destilirana voda.
• Sedimentacija - talo`ewe na eritrociti
• Stabilnosta na eritrocitite vo plazmata - zavisi od: odnosot na brojot na eritrocitite i koli~inata na plazmata; odnosot me|u krvnite proteini osobeno globulinite (vo prv red fibrinogenot) i albuminite; temperaturata na sredinata; rN i dr. So zgolemuvawe na nekoi od faktorite se zabrzuva i sedimentacijata. Brzinata na sedimentacijata se izrazuva so visinata na stolbot na izdvoenata plazma so stavawe na krvta vo specijalno vertikalno postaveni pipeti. Zgolemuvaweto na sedimentacijata (zabrzanoto talo`ewe na eritrocitite) dava slika na akutni ili hroni~ni infekcii, maligni tumori, kako i za vreme na bremenosta.
• Srce kaj `aba - se sostoi od: sinus venozus, dve pretkomori i edna komora. Venskata krv od teloto preku sinus venozus vleguva vo desnata pretkomora (niz venozniot otvor), a potoa se ufrla vo komorata preku arterioventrikularniot otvor. Od komorata krvta se istisnuva vo aortata, a od tuka eden del so belodrobnata arterija odi vo belite drobovi, a drugiot del preku sistem na arterii vo site delovi na teloto. Oksigeniranata krv od belite drobovi preku belodrobnata vena se vra}a od levata predkomora od kade odi vo komorata i se me{a so venskata krv koja do{la od desnata predkomora. Na bulbusot na aortata postoi spiralna valvula koja ovozmo`uva venskata krv prete`no da odi vo belodrobnata arterija. Srceto pretstavuva del od kardiovaskularniot sistem. Toa e {upliv organ sostaven od dva vida muskuli: 1). Napre~no nabrazdeni muskulni vlakna od specijalna gradba koi so svojata nabrazdenost li~at na skeletnite muskuli, dodeka po nekoi funkcionalni osobenosti i morfolo{ki specifi~nosti se bliski na maznata muskulatura. 2). Sprovodna muskulatura sostavena od Purkinievi kletki, koi kako morfolo{ki taka i funkcionalno, zna~itelno se razlikuvaat od drugite. Tie se nao|aat vo Keit Flak-oviot i atrioventrikularnite jazli kako i vo Hisoviot snop i negovite granki. Funkcionalnata osobenost im e da se nadraznuvaat sami od sebe i se odgovorni za avtonomnata funkcija na srceto.
• Preparirawe na `abe{ko srce - Prvo `abata se narkotizira so stavawe vo ustata na natopeno par~e pamuk vo eter ili so ubrizguvawe na 1-2ml 10% uretan vo limfnite kesi na grbot kaj `abata. Potoa, se pricvrstuva za operaciona masi~ka, vrzuvaj}i gi ekstremitetite. So pinceta se podignuva ko`ata nad ksifoidniot vrv i se presekuva so no`icite. Se vovlekuva edniot kraj na no`icite pod ko`ata i zasekot se prodol`uva vo dvete nasoki kon aglite na ustata se do rameniot pojas. Potoa ko`ata se osloboduva od vrskite so gradniot ko{ i par~eto od isprepariranata ko`a se prese~uva. Na sosema sli~en na~in se otstranuva i muskulno-koskeniot del od gradniot ko{ (gradnata koska po~nuvaj}i od ksifoidniot prodol`etok, prese~uvaweto na lateralnite vrski i prese~uvaweto na klu~nite koski). Preku taka napraveniot otvor se gleda srceto, koe se nao|a vo srcevoto kese. Toa sega treba da se prese~e bez da se povredi srceto. Se istisnuva srceto i pod nego se vovlekuva pincetata so konec za da se podvrze plikata (membranskata vrska so krvnite sadovi, koja go vrzuva srceto so srcevoto kese). Potoa se prese~uva plikata. Najposle vrvot na srceto go zaka~uvame za kuki~ka, a lostot se postavuva taka {to bi mo`ele kontrakciite na srceto vo celost da se prenesat na perceto za registrirawe. Spored toa, vo kakva polo`ba se nao|a srceto, {to zna~i dali e horizontalno ili vertikalno zategnato, go narekuvame ovoj metod horizontalen ili vertikalen suspenzionen metod. Kaj horizontalniot suspenzionen metod `abata e stavena vertikalno, a srceto zategnato horizontalno. Kaj vertikalniot metod `abata le`i vodoramno, a srceto e zategnato vertikalno.
• Staniusovi ligaturi - so avtomatizmot raspolagaat site histolo{ki elementi na srceto. Avtomatizam poseduva samo takanare~eniot sprovoden sistem. Isto taka i site delovi na sprovodniot sistem ne raspolagaat so ist stepen na avtomatizam. Postoeweto na srceviot avtomatizam, kako i negovata lokalizacija, mo`e da se doka`e na `abe{ko srce so stavawe na Staniusovi ligaturi. Princip: Se preparira `abe{ko srce, po suspenzionen metod horizontalno. Koga srceto }e bide zategnato, a peroto gi bele`i srcevite kontrakcii na kimografot, eden konec so pomo{ na tenka pinceta, go provlekuvame pod lakot na aortata i pravime jamka okolu venozniot sinus. Drugata jamka ja postavuvame na samoto srce, vo pigmentiranata vdlabnatina {to se nao|a pome|u predkomorite i komorata. Otkako se postaveni jamkite pred tie da se zategnat, se registriraat ili izbrojuvaat srcevite kontrakcii za odredeno vreme. Potoa cvrsto se zategnuva prvata jamka, trgaj}i gi pritoa kraevite na konecot od bazata kon vrvot na srceto. Toa e prva Staniusova ligatura koja predizvikuva zapirawe na rabotata na site delovi od srceto, odvoeni so ligaturi od venozniot sinus. Venozniot sinus i onoj del od srceto {to ostanal vo vrska so nego se kontrahiraat so ist ritam. Ovoj efekt predizvikan so prvata Staniusova ligatura nastanuva zaradi toa {to ovaa ligatura ja prekinuva Fiziolo{kata celina na sprovodniot sistem, pome|u sinus venozus i drugite delovi od srceto. Toa zboruva deka venozniot sinus e glavno mesto na srceviot avtomatizam. Pretpostavkata deka efektot na prvata Staniusova ligatura nastanuva zaradi nejzinoto nadraznuva~ko dejstvo na intrakardijalni granki na vagus (inhibitorno dejstvo na vagus) ne doa|a vo predvid, bidej}i srceviot muskul i po stavaweto na prvata Staniusova ligatura manifestira normalna direktna nadrazlivost (na sekoj dopir na komorata so pinceta, istata reagira so kontrakcijata). Saniraweto na srcevata aktivnost vo prvata staniusova ligatura ne e definitivno. Dokolku takvo srce go za{titime od su{ewe so kapewe na ringer, toa }e po~ne nanovo da se kontrahira. No na toa ne mora da se ~eka, bidej}i kontrakciite mo`eme vedna{ da gi predizvikame so lesno stegawe na vtorata jamka. Toa e vtorata Staniusova ligatura. Nejziniot efekt se bazira na nadraznuva~koto dejstvo na atrioventrikularniot predel, kade {to, isto taka se nao|a mestoto na srceviot avtomatizam.
• Ekstrakontrakcii - ekstrasistoli. Na srceto {to spontano se kontrahira (pod vlijanie na normalnite impulsi) mo`e so pomo{ na poedine~ni inducirani strui (t.n. ekstradrazbi) da se predizvikaat ekstrakontrakcii (ekstrasistoli). Ekstradrazba mo`e da se predizvika edinstveno vo vreme na dijastola dodeka vo sistola toa ne e mo`no. Ekstrasistolata koja e predizvikana od ekstradrazbata e pomala od normalnata (prethodnata), ili e ednakva, no ne e pogolema od nea. Pauzata po ekstrasistolata e podolga i se vika "kompenzatorna pauza". Prvata naredna sistola po ekstrasistolata e obi~no pogolema od prethodnata spontana sistola.
• Dekapitira - otse~uvawe na glava
• Sistola - stegawe
• Dijastola - otpu{tawe
• Refraktornost - stegnatost
• Dejstvoto na temperaturata vrz rabotata na `abe{ko srce - so pipeta se zema topol Ringerov rastvor (30-40<sup>o</sup>S) i se kapnuva po nekolku kapki vnimatelno i toa prvo na komorite na srceto potoa na venozniot sinus. Se gledaat i se registriraat promenite vo vrska so frekfencijata na srcevite kontrakcii. Sega zemame studen Ringerov rastvor i pak stavame prvo na komorata, a potoa na venozniot sinus. Lokalnoto zagrevawe, odnosno ladewe na komorata na srceto ne predizvikuva nikakvi promeni vo kontrakciite na srceto. Sprotivno, lokalnite promeni na temperaturata vo oblasta na venozniot sinus doveduva do promeni, i toa: zagrevaweto go zabrzuva ritamot, ladeweto go zabavuva. Postignuvaj}i vakov efekt, se nametnuvaat slednive zaklu~oci:1).Deka predelot na venozniot sinus e sedi{te na avtomatizmot na srceto. Toj e predvodnik na srceviot ritam. 2).Impulsite {to poa|aat od sinus se od biohemiska priroda. Zagrevaj}i go ovoj centar se zabrzuvaat i biohemiskite procesi vo nego, a kako rezultat na ova se pojavuvaat po~esti impulsi i kontrakcii. Obratno stanuva so ladeweto na centarot. 3).Mo`na e i pretpostavkata deka zgolemenata temperatura ja zgolemuva propustlivosta na kleto~nite membrani za razli~nite joni so {to se zabrzuva celiot proces za nastanuvawe na spontani impulsi.
• Auskultacija - prislu{kuvawe, ispituvawe na vnatre{nite {umovi na organite, bilo toa da e so uvo ili so stetoskop.
• Pojavi {to ja pridru`uvaat srcevata aktivnost - 1). Bioelektri~ni strui koi mo`at da bidat registrirani (EKG). 2). Zvu~ni fenomeni (srcevi tonovi) koi mo`at da se slu{aat ili registriraat (fonokardiogram). 3). Dvi`ewa na srceto koi mo`at da se nabquduvaat rendgenoskopski i da se registriraat (kardiogram).
• Etiologija - Del od medicinata koj gi ispituva i prou~uva uzrocite na bolestite.
• Zalistok - zatvora~, zalistok na srce, vena ili creva.
• Arteriski puls - ritmi~ko digawe i spu{tawe na yidot na arterijata koi se sinhroni so rabotata na srceto.
• Pulsen bran - pulsot se sozdava vo aortata pod vlijanie na ritmi~koto istisnuvawe na krvta od srceto i potoa se predava na celata arteriska mre`a kako bran. Pulsniot bran se dvi`i 15 pati pobrzo od krvta vo aortata, a vo distalnite arterii i 100 pati pobrzo. Vo kapilarite pulsniot bran se gasi. Arteriskiot puls se meri so palpacija, no mo`e i so grafi~ko registrirawe na pulsnite oscilacii so pomo{ na aparat nare~en svigmograf.
• Frekfencija (~estota) na pulsot - kow 30-40 udari/minuta;govedo 40-80; ovca i koza 70-90; sviwa 60-80; ku~e 60-120; ma~e 110-130;~ovek 60-80.
• Ritmi~nost na pulsot - pulsnite branovi sledat eden po drug vo ednakvi intervali (pulsus regularis) i vo ne ednakvi intervali (pulsus iregularis).
• Ispolnetost na pulsot - poka`uva kolkava e ispolnetosta na arterijata so krv me|u dva brana. Razlikuvame tvrd puls (pulsus durus) poka~en pritisok; i mek puls (pulsus molis) namalen pritisok; a mo`e da ima i taka nare~en filiformen puls koj odvaj se ose}a, ova se sretnuva koga e oslabena srcevata rabota ili po iskrvaruvawe.
• Brzinata (celeritet) na pulsot - ja ozna~uva brzinata na izdignuvaweto i spu{taweto na pulsniot bran, a se odreduva so pomo{ na svigmograf. Razlikuvame brz puls (pulsus celer), i trom puls (pulsus tardus).
• Visinata na pulsot - poka`uva kolkava e goleminata na ekskurzijata na yidot od arterijata. Razlikuvame pulsus magnus so golema ekskurzija i pulsus parvus so mala ekskurzija. Normalno pulsot od dvete strani na teloto e ednakov.
• Pulsometrija - merewe na pulsot.
• Tahikardija - zabrzuvawe na pulsot.
• Bradikardija - zabavuvawe na pulsot.
• Iktus kordis - ispaknuvaweto na gradniot yid, koj e istovremen so sistolata na komorata.
• Krven pritisok - se podrazbira pritisokot {to krvta go vr{i na yidovite na krvnite sadovi i pritisokot {to go vr{at yidovite na krvnite sadovi vrz krvta. Arteriskiot krven pritisok poka`uva postojani kolebawa koi se sovpa|aat so srcevata rabota. Vo tekot na sistola pritisokot se zgolemuva. Ova go bele`ime kako sistoli~en ili maksimalen krven pritisok. Vo tekot na dijastola krvniot pritisok se smaluva i zatoa se vika dijastoli~en ili minimalen krven pritisok. Razlikata me|u sistoli~niot i dijastoli~niot pritisok se vika pulsen pritisok ili amplituda na krvniot pritisok. Dijastoli~niot pritisok obi~no pretstavuva dve tretini od sistoli~niot pritisok, dodeka pulsniot pritisok obi~no e edna tretina. Arteriskiot krven pritisok obi~no poka`uva kolebawe koe se sovpa|a so di{eweto. Ima i tret vid kolebawe koe se gleda koga se registrira krvniot pritisok, toa se kolebawata koi se pojavuvaat kako rezultat na promeni na pulsot od nervnite centri koi go reguliraat krvniot pritisok.
• Palpatoren metod na merewe na arteriski krven pritisok - so ovoj metod se meri samo sistoliti~niot krven pritisok.
• Auskulatoren metod - metod na merewe na krvniot pritisok so pomo{ na slu{awe so stetoskop (univerzalen na~in). Pritisokot {to predizvikal ton se vika sistolen (po~etokot na protekuvaweto na krv - prvoto ~ukawe -golemiot pritisok), dodeka prestanuvaweto na ~ukaweto e dijastolniot pritisok (maliot pritisok). So ovoj metod se merat sistolniot i dijastolniot krven pritisok.
• Oscilometriski metod - ovoj metod se zasniva na merewe na krvniot pritisok so pomo{ na oscilometar. Toj se sostoi od manometar i kapsula koja gi registrira oscilaciite. Sistolniot pritisok koga }e bide okolu 1,55mm se ~ita pritisokot na manometarot, najgolemite amplitudi ni go poka`uvaat sredniot pritisok, a novoto gubewe na oscilaciite ni go poka`uvaat dijastolniot pritisok. So ovoj metod se merat sistolniot, sredniot i dijastolniot krven pritisok.
• Hipotonija (hipotenzija) - namalen krven pritisok.
• Hipertonija (hipertenzija) - zgolemen krven pritisok.
• Elektrokardiografija - e metodika koja se upotrebuva za registrirawe na elekrti~nite pojavi koi ja sledat srcevata rabota. Aparatite {to se koristat za taa cel se vikaat elektrokardiografi, a krivata {to se dobiva - elektrokardiogram.
• Ekscitacija - nadraznuvawe; draznewe; nadraznetost.
• Nervno-muskulna sistema - Reakciite na nervnoto i muskulnoto tkivo na razli~nite promeni (drazbi) se koordinirani edni so drugi pa zatoa deluvaat kako da se eden ist sistem.
• Nerven sistem - pretstavuva slo`en funkcionalen aparat ~ija uloga se sostoi vo regulirawe i korelirawe na funkciite na oddelni organi i delovi vo organizmot, ovozmo`uvaj}i toj da funkcionira kako celina. Spored anatomskata polo`ba nervniot sistem se deli na centralen nerven sistem, koj kaj ‘rbetnicite e smesten vo kranijalnata praznina i ‘rbetniot kanal i periferen nerven sistem kogo go ~inat perifernite nervi. Tie go povrzuvaat centralniot nerven sistem so setilnite i efektornite organi. Spored osnovnata uloga, a isto taka i po morfolo{kite i funkcionalnite karakteristiki, nervniot sistem se deli na vegetativen i somatski nerven sistem. Somatskiot nerven sistem zaedno so setilnite i efektornite organi, pred se so skeletnite muskuli, go ovozmo`uva odnosot na organizmot so nadvore{nata sredina. Preku nego se primaat drazbite od nadvore{nata sredina i se ovozmo`uva reakcija na organizmot na tie drazbi. Drazbite mo`at da bidat nadvore{ni i vnatre{ni.
• Nadvore{ni drazbi - mo`at da bidat: mehani~ki, svetlosni, termi~ki, hemiski. Nadvore{nite drazbi od svoja strana mo`at da bidat adekvatni i neadekvatni. Adekvatni se smetaat nadvore{nite drazbi na koi tkivoto evolutivno se prisposobilo i istite kaj nego ne predizvikuvaat dodatni efekti na napregawe za nivno sovladuvawe t.e. prifa}awe, takvi se dnevnata svetlina za okoto, dnevni promeni na temperaturata za receptorite za toplina na ko`ata, dnevnite {umovi za uvoto i dr. Neadekvatni - ako intenzitetot na ovie drazbi se zgolemi, {to od soodvetniot organ }e bara dodatni napori za nivno primawe istite pominuvaat vo nesoodvetni ili neadekvatni drazbi. Podolgotrajno aplicirawe na neadekvatnite drazbi mo`e da predizvika i o{tetuvawe na tkivoto na koe istite se apliciraat.
• Vnatre{ni drazbi - mo`at da bidat: osmotski, hemiski, promeni predizvikani od promeni na pritisokot vo oddelni organi i dr.
• Senzitivni nervni vlakna - del od perifernite nervi {to gi nosat impulsite od periferijata do centralniot nerven sistem. Prenesuvaweto na impulsite od senzitivnite nevroni na motonevronite se vr{i vo sinapsa (spojno mesto me|u dve nervni stanici). Sproveduvaweto na impulsite vo sinapsata e ednonaso~no, od senzitivniot nerv na motonevronot, no ne i sprotivno
• Motorni nervni vlakna - del od perifernite nervi {to gi nosat impulsite od centralniot nerven sistem do periferijata.
• Sinapsa - (vrska) spojno mesto pome|u dve nervni stanici.
• Membranski potencijal - koga po dol`inata na nervite ne se sproveduvaat nervni impulsi na nivnata membrana postoi membranski potencijal t.e. potencijal vo miruvawe koj e rezultat od nasobirawe na anjoni vo vnatre{nosta na kletkata i katjoni na nadvore{nata strana od membranata. Ovoj membranski potencijal, izmeren na aksonot, iznesuva minus 85mV (milivolti) i takov ostanuva se dodeka ne dojde do nadraznuvawe na kleto~nata membrana i do zgolemuvawe na propustlivosta na membranata za jonite na natrium. Nivnoto probivawe vo vnatre{nosta na nevronot doveduva do izmena na polaritetot (pad na negativniot potencijal od 85mV do +40 - 50mV), taka {to sega vnatre{nata strana na membranata stanuva pozitivna, a nadvore{nata negativna. Ovaa pojava na sprotiven potencijal e nare~en depolarizacija. Kaj debelite nervni vlakna ova trae del od milisekundata i potoa potencijalot se vra}a na vrednosta vo miruvawe, koe e kako rezultat na difuzija na kaliumovite joni nadvor niz membranata. Ovaa pojava e nare~ena repolarizacija. Site ovie promeni vo membranskiot potencijal se vikaat akciski potencijal. Vo tek na depolarizacija nevozmo`no e da se predizvika nov akcionen potencijal, dodeka vo tek na repolarizacijata mo`e da se predizvika nov akcionen potencijal samo so drazbi ~ij intenzitet se sozdava na po~etniot del od aksonot, toj patuva dol` aksonot bez da ja promenuva svojata veli~ina. Koga }e dojde do sinapsata akcioniot potencijal nemo`e da ja pomine taa puknatina, kade istiot se zadr`uva pred da bide prenesen na drugata kletka. Preminot (transmisijata) niz sinapsata e usloven od osloboduvawe na hemiski supstancii (medijatori) vo presinapti~kite membrani koi predizvikuvaat depolarizacija na postsinapti~kite membrani. Potencijalot koj uslovuva depolarizacija na postsinapti~kite kleto~ni membrani se vika ekscitatoren postsinapti~ki potencijal (EPSP). Vo zavisnost od stepenot na depolarizacija EPSP se manifestira vo oblik na lokalen potencijal (koga depolarizacijata e pod kriti~niot prag, kaj na{iot primer pomala od 10mV) ili kako akcionen potencijal koj se javuva sekoga{ koga depolarizacijata na postsinapti~kite membrani se zgolemuva nad kriti~niot prag. Dokolku drazbata na postsinapti~kite vlakna ne doveduva so depolarizacija, akcioniot potencijal ne se javuva a membranata ima samo lokalen potencijal koj se vika inhibitorno postsinapti~ki potencijal (IPSP) i se sprotivstavuva na stvaraweto na akcioniot potencijal. Zna~i EPSP stimulira, a IPSP spre~uva stvarawe na akcionen potencijal vo neuronot. EPSP se javuva posle zgolemena propustlivost na membranata za golemite i malite hidrirani joni i doveduva do kompletna depolarizacija na membranata so izleguvawe na kalium i vleguvawe na natrium vo kletkata. IPSP e predizvikan od zgolemena propustlivost na kleto~nata membrana za malite hidrirani joni (kalium i hlor) taka da membranskiot potencijal e funkcija na ramnote`a na ovie joni. Pojavata na EPSP i IPSP e uslovena od pojavata na transmiterite i nivnata priroda kako i od nivnoto dejstvo na permeabilnosta na postsinapti~kata membrana. Po deluvaweto vrz membranata transmiterot pod dejstvo na enzimi se razgraduva so {to se sozdava uslov za transmisija na nov impuls niz sinapsata. Ima pove}e lekovi koi deluvaat na razgraduvaweto na transmiterite a so toa go spre~uvaat prenesuvaweto na odredeni drazbi preku sinapsite. Pokraj so transmiteri, elektri~nata aktivnost od edna kletka na druga mo`e da se prenesuva i po pat na maliot elektri~en otpor koj se stvara me|u dve sosedni kletki, no toa e vo pomal broj na slu~ai i ne e zna~ajno. Akcioniot potencijal {to nastanuva se {iri po dol`inata na nervnoto vlakno, bilo kon centarot, bilo kon periferijata. Nastanuvaweto i {ireweto na akciskiot potencijal mo`e da se registrira so specijalna aparatura. Na na{ata katedra takvi aparati ne postojat i zatoa za pojavata na ekscitacija na nervot }e sudime indirektno, preku prenesuvawe na akciskiot potencijal preku nervot do nervno-muskulnata vrska kade {to akciskiot potencijal predizvikuva osloboduvawe na acetilholin. acetilholinot predizvikuva ekscitacija na muskulot i toj se kontrahira. Zna~i nadvore{na manifestacija na ekscitacijata na nervot e kontrakcija na muskulot.
• Elektrofiziologija - posebna oblast od fiziologijata {to se zanimava so ispituvawe na elektri~nite potencijali vo tkivata. Za izveduvawe na ve`bi od ovaa oblast potrebni ni se slednive aparati: galvanova pinceta, elektrodi - se koristat za nadraznuvawe na tkivata i mo`at da bidat polarizirani i nepolarizirani.
• Akciona biostruja - (biostruja na akcija) Za da postoi elektri~na struja (protok na elektroni) neophodno e da postoi razlika vo ramnote`ata me|u pozitivniot i negativniot napon. Od mnogubrojnite ispituvawa vo ovaa oblast e konstatirano postoewe na razlika vo potencijalite me|u tkivo vo akcija (kade imame depolarizacija na kleto~nata membrana) koe se odnesuva kako elektronegativno vo odnos na tkivoto koe ne raboti i e elektropozitivno.
• Demarkaciona biostruja - (biostruja na povreda) konstatirana e razlika vo elektri~nite potencijali pome|u zdravo tkivo (elektro pozitivno) i povredeno tkivo (elektronegativno), ovoj vid na biostruja e poznat kako demarkaciona biostruja ili biostruja na povreda.
• Inducirana struja - struja so kratko traewe. Pri koristewe na struja so kratko traewe se koristat nepolarizirani elektrodi. Toa se metalni `ici pricvrsteni na soodveten dr`a~, edniot kraj e povrzan so sprovodnik za izvorot na strujata (induktor), a drugiot kraj slu`i za draznewe na tkivoto. Inducirana struja se karakterizira so toa {to e posilna od strujata {to doa|a od izvorot i se pojavuva i na zatvorawe i otvorawe na strujnoto kolo.
• Induktor - izvor na inducirana struja. Toj se sostoi od primaren i sekundaren kalem koj mo`e da se dvi`i. So oddale~uvawe od primarniot kalem vo sekundarniot se sozdava poslaba inducirana struja. Dokolku `icite {to doa|aat od izvorot na strujata se priklu~eni na primarniot kalem (gore na aparatot), pri vklu~uvawe na strujnoto kolo se dobiva edine~na drazba, a dokolku se vklu~eni pred Vagnerovoto elektromagnetno ~ekan~e }e se dobie frekfentna struja koja mo`e da se regulira od 20 do 100 impulsi vo sekunda.
• Polarizirani elektrodi - se obi~ni `ici na nekoj sprovodnik, naj~esto plemenit metal kako {to e platina, pred rabota obi~no se ~istat so koncentriran amonium hidroksid i se polariziraat so elektroliza vo rastvor na 1% natrium hlorid so naizmeni~no menuvawe na polot od izvorot na struja na dve razli~ni elektrodi.
• @ivin kapilaren elektrometar - e uvovidna staklena cevka ispolneta so del `iva del voda, a na dvata kraja ima potopeni elektrodi, me|u dvete cevki so pogolem dijametar ima edna cevka so mal dijametar na koja jasno se gleda promenata na nivoto na `ivata pri potok i na najmali ja~ini na strui (i pri najmali razliki vo potencijalite) me|u ispituvanite podra~ja od teloto.
• Komutator - pretstavuva drvena plo~ka na koja ima {est dovodi i eden prekinuva~ na strujnoto kolo.
• Reostati - otpornici so koi mo`eme da go menuvame naponot (koga upotrebuvame mnogu slab napon). Me|u izvorot na drazbata i preparatot {to go draznime se vklu~uva otpornik, na koj so lizga~ot {to se nao|a na gornata strana na otpornikot go menuvame otporot i na izlezot od otpornikot go dobivame sakaniot napon.

Sodr`ina

dejan@dejan.i-p.com