Make your own free website on Tripod.com

P~elarstvo kolokvium

 

P~elni `iveali{ta Ve`ba br.1

 

P~elnite `iveali{ta ovozmo`uvaat odgleduvawe i iskoristuvawe na p~elite, za proizvodstvo na med, vosok i dr. p~elni proizvodi kako i za zgolemuvawe na prinosite od zemjodelskite kulturi pri opra{uvaweto. Pokraj dobrata p~elna pa{a P.@.(p~elni `iveali{ta) e zna~aen faktor za uspe{no p~elarewe. P.@. se vikaat u{te i uli{ta ili sandaci a mo`e da bidat u{te i primitivni i sovremeni.

-Primitivni za niv se koristat nazivite: trmka, vr{kara, pletara i dubara. Ovie uli{ta imaat nepodvi`no sa}e i po pravilo kupast oblik. Se pletat od pra~ki, a nadvore{nosta im se oblikuva so smesa od ilova~a i pepel

(pepel i sve`a govedska balega). Dobra strana im e {to se eftini i {to p~elnoto semejstvo vo niv uspe{no prezimuva. No nedostatocite im se pogolemi. Prostorot za pro{iruvawe na semejstvoto im e ograni~en, onevozmo`en e pregled i kontrola na zdravstvenata sostojba na semejstvoto, pri odzemawe na medot p~elnoto semejstvo se voznemiruva.

-Sovremeni- imaat podvi`no sa}e, i ovozmo`uvaat podobro eksploatirawe na p~elnoto semejstvo. Osnovni uslovi {to treba da gi ispolni sekoe sovremeno uli{te se:

-treba da ovozmo`i na p~elnoto semejstvo dobra za{tita od nadvore{ni i vremenski nepogodi kako i- stud, gore{tina, veter, do`d, p~eli grablivki, {tetnici i neprijateli.

-treba da go olesni `ivotot i rabotata na p~elite taka da tie bez t{kotii da ja odr`uvaat ~istotata, provetruvaweto, dvi`eweto vo uli{teto i vleguvaweto i izleguvaweto od nego.

-treba da bide dovolno prostrano za dopolnitelno razvivawe na p~elnoto semejstvo i so dovolna ramka za dobro iskoristuvawe na p~elnata pa{a.

-treba da ima ednostrana konstrukcija, {to pomala te`ina bez ni{to nekorisno i nepotrebno za p~elite i p~elarot, pogodno za transport i selidba.

-treba da bide pogodno za rabota, so {to pomalo voznemiruvawe na p~elite i o{tetuvawe na sa}eto.

-treba da bide pogodna za rakuvawe od strana na postari p~elari, `eni i deca. Da e {to poeftino i da odgovara na usvoenite standardi vo koj se opfateni i optimalno zastapeni navedenite karakteristiki.

Sovremenite uli{ta se izrabotuvaat od meko drvo (vrba, topola, ela, lipa). Drvoto za izrabotuvawe na uli{tata treba da e suvo i bez ~vorovi, a izrabotkata mora da e milimetarski precizna. Od atmosferskite vlijanija uli{tata se za{tituvaat so boi (bela, otvorena plava ili `olta) Sekoe naseleno uli{te ima svoj broj koj odgovara na brojot registriran vo p~elaroviot dnevnik.

Sostavni delovi na sovremeni uli{ta

Se delat na nadvore{ni i vnatre{ni.

-Vo grupata na nadvore{ni delovi spa|aat: pod, plodi{te, medi{te, polumedi{te, zbeg i kapak.

-Podot e dolniot del na uli{teto i slu`i da go zatvori od dolnata strana. Napraven e od {tica 20mm koja e uramena od trite strani a prednata strana mu e slobodna. Dimenziite na podot se uskladeni so dimenziite na elementite koi na nego se postavuvaat. Od prednata strana,

podot zaedno so uramuvaweto e prodol`en za 10cm .Toj prodol`en del slu~i za sletuvawe na p~elite koi se vra}aat od pa{a i se vika leto na uli{teto.

-plodi{teto e postaveno vrz podot i le`i vrz ramkite na podnata {tica. Se sostoi od 4 {tici debeli po 20mm koi me|usebno se povrzani pod prav agol. Po forma plodi{teto mo`e da e kvadratno; pravoagolno zavisno od tipot na uli{teto. Na prednata i zadnata strana na plodi{teto od vnatre ima zaseci dlaboki po 20mm koi se zajaknati so limeni nosa~i a slu`at da vo niv nalegnat ramkite. Vo vnatre{nosta na plodi{teto se smesteni ramki na koi p~elite izgraduvaat voso~ni sotovi vo koi se formiraat novi generacii na p~elni semejstva. Vo plodi{teto ramkite mo`e da bidat postaveni vo pravec na letoto na uli{teto; popre~no na nego. Vo prviot slu~aj polo`bata na ramkite se narekuva studeno leto a vo vtoriot slu~aj toplo leto, bidej}i vo prviot slu~aj site ramki se izlo`eni na ladni struewa, a vo vtoriot slu~aj samo prvata ramka.

-medi{te (pod plodi{teto ~esto pati kaj edno uli{te vo dobra p~elna sezona mu dodavame medi{ta-polumedi{ta zavisno od tipot na uli{teto) e onoj del od uli{teto vo koj se skladira medot. Toj e so ista golemina kako plodi{teto. Ako vo medi{teto se postavat ramki koi se za polivina potesni (pomali) od ramkite na plodi{teto toga{ ovoj del se vika - polumedi{te.

-zbeg (sobirali{te na p~eli) ideata za zbegot kako del od uli{teto se javila vo po~etokot na ovoj vek vo vrska so spre~uvawe na gu{ewe na p~elite pri selidba na pa{a, prihranuvawe i zatopluvawe na p~elite. Zbegot e podesen taka da vo nego mo`e da se smesti milerova hranilka i kombinirana poklopka na daska koja od ednata strana ima lesonit (dolna), a od gornata strana mre`esta `ica. Na gornite bo~ni strani i od nazad napraveni se na zbegot 3 otvori za da ladniot vozduh slobodno strui niz uli{teto za vreme na selidbata, od hranilkata se otstranuva lesonitnata daska od poklopnata daska lesonitnata plo~a i od otvorite na zbegot zatvora~ot. Site ovie delovi se smestuvaat privremeno pod krovot na uli{teto i se zacvrstuvaat so rajferi ili `ica. Po zavr{enoto patuvawe site delovi se vra}aat na svoeto mesto.(zbegot e smesten me|u medi{teto i kapakot).

-kapakot (pokriv) se izrabotuva od ~etvrtast ram sostaven od 4 daski me|u sebe spoeni pod prav agol. Preku ramot se zakovuva jaka lesonitna plo~a. Odozgora kapakot se pokriva so pocinkuvan lim. Kapakot e za 2-3sm po{irok od plodi{teto i medi{teto za da vodata za vreme na do`d ne se sliva niz yidovite na uli{teto.

-Vnatre{ni delovi

-ramki, pregradna daska, pokrivna daska-tava.

-ramkite - se naj zna~ajniot del od uli{teto. So niv p~elarite imaat najgolema rabota (du{a na uli{teto). Sekoja ramka se sostoi od 4 letvi~ki od koi gornata e naj debela-ramkonosa~. Od dvete strani ramkonosa~ot e prodol`en za 20mm za da mo`e da se zakovaat na nego strani~nite letvi~ki i da mo`e ramkite da se postavat vo limenite nosa~i vo plodi{teto i medi{teto. Strani~nite letvi~ki se debeli od 8-10mm a vo gornata tretina se pro{ireni za 4,5-6mm vo odnos na dolnata {iro~ina koja e ednakva so {iro~inata na ramko nosa~ot. Vakvoto pro{iruvawe ovozmo`uva da se oformi rastojanie pome|u ramkite

koe iznesuva 8mm i e poznato kako hofmanovo rastojanie. Dolnata letvi~ka ja zatvara ramkata od dolnata strana a po debelina e ista so strani~nite letvi~ki.

-pregradna daska - slu`i za smestuvawe i zatopluvawe na p~elnoto semejstvo a se upotrebuva i pri proizvodstvo na mati~en mle~ vo plodi{teto. Taa mora da e taka napravena da slobodno bez nikakov napor vleguva i izleguva od uli{teto i na p~elite potpolno da im gi zatvori site prilazi od edno vo drugo oddelenie. Ako e nameneto za proizvodstvo na mati~en mle~ toga{ na sredinata mora da ima otvor za postavuvawe na t.n. mati~na-hanemanova re{etka.(najmnogu se upotrebuva vo esen koga uli{teto se stesnuva)

-pokrivna daska- e onoj del {to se postavuva nad zbegot. Debela e 10mm , uramena e so 4 letvi~ki a nejzinite dimenzii odgovaraat na dimenziite na drugite delovi od uli{teto. Ramkata na pokrivnata daska od edna strana e vdlabnata za okolu 20mm i ova vdlabnuvawe slu`i za postavuvawe na toploten materijal.

 

Vidovi sovremeni uli{ta Ve`ba br.2

 

Site tipovi sovremeni uli{ta podeleni se vo 2 podgrupi:

1.Uli{tata od prvata podgrupa se vikaat |erzonki. Imaat ograni~ena golemina zatoa {to nivnata zafatnina nemo`e da se zgolemuva. Prvobitnite |erzonki imale topla polo`ba na ramkite a toa sozdavalo te{kotii pri pregledite za{to trebalo da se izvadat site ramki za da se dojde do posledniot. Za da se otstrani ovoj nedostatok konstrukcijata im e podobrena so postavuvawe na ramkite vo studena polo`ba. Na ovoj na~in ramkite mo`e da se vadat edna po edna kako knigi od biblioteka zatoa ovie se vikaat liswa~i. Kaj |erzonkite plodi{teto i medi{teto se smesteni vo edno telo so 18-20 ramki. Plodi{teto i medi{teto se odvoeni so hanemanova (mati~na) re{etka. Ovie uli{ta se zastapeni vo Avstrija, Germanija, [vajcarija i Slovenija. Od grupata na |erzonkite najpoznato e A Z - uli{teto koe imeto go dobilo po konstruktorite avstriecot Albert i slovenecot @nidar{i}. Vo plodi{teto i medi{teto ima po 9 ramki so dimenzii 420h260mm.

-Dobri osobini se: bidej}i se upotrebuva vo paviqonski p~elarnici ima golema trajnost, toplotniot re`im vo uli{teto e pogolem, pa p~elnoto semejstvo vo prolet dobro se razviva.

-Nedostatoci: ima ograni~ena zafatnina i ne mo`e da se prisposobuva na ja~inata na p~elnoto semejstvo i dobrata p~elna pa{a. P~elite vo nego pove}e se rojat, pa treba po~esto da se odzema medot. Rabotata so p~elite e ote`nata i pregledite podolgo traat.

2. Vo podgrupata na uli{ta koi se otvaraat odozgora spa|aat: polo{ki, polunastavuva~ki i nastavuva~ki.

-Polo{ki (kov~eg)-toa se preoden vid uli{ta pome|u dvete podgrupi i kaj niv plodi{teto i medi{teto se smesteni vo edno telo, no postoi mo`nost za nivno pro{iruvawe vo horizontalna nasoka. Brojot na ramkite e od 16-20.

-Dobri osobini - dobri se za rakuvawe, ne baraat napor za digawe i postavuvawe na nastavki, site ramki se ednakvi {to ja uprostuva rabotata so niv i ovozmo`uva nivno premestuvawe vo uli{tata. Pro{iruvawe na uli{teto vo prolet se vr{i so postepeno dodavawe na ramki od strana, pa pomalku se gubi toplina.

-Nedostatoci - maticata mo`e da polo`i jajca i na onie ramki koi se odredeni za medi{te. P~elite skladiraat med i na ramki so leglo (pilo) pa pri odzemawe na medot pa pri odzemawe na medot se o{tetuva i pilot. Sozrevaweto na medot e pobavno. Nemo`e da se dobie monofloren med tuku samo me{an.

-Polunastavuva~ki - se takov vid uli{ta koi vo plodi{tata imaat ramki so odredena golemina. Zavisno od konstrukcijata i vo medi{teto ramkite se za pola potesni(pomali). Najpoznat vid e Dadan-Blatovo uli{te, koe imeto go dobilo po konstruktorot [arl Dadon i germanskiot p~elar Blat. Brojot na ramkite e 12.

-Dobri osobini - so postavuvawe na polumedi{te pred p~elnata pa{a pomalku se ladi plodi{teto otkolku ako mu dodademe celo medi{te. Medot vo polumedi{teto pobrzo sozreva i zavisno od vidot na medonosnite rastenija mo`e da dobie monofloren med.

-Lo{i osobini - Bidej}i ramkite vo plodi{teto i polumedi{teto ne se po ista golemina ne mo`at da se izveduvaat site operacii {to gi bara sovremenoto p~elarewe.

-Nastavuva~ki - se takov vid uli{ta koi i vo plodi{teto i vo medi{teto imaat ramki so ista golemina. Ovie uli{ta se najusovr{eni pa kaj niv mo`e da se primenat najsovremeni metodi na p~elarewe {to bara dobro poznavawe na klimatskite i pa{inite priliki vo reonot vo koj se p~elite. Najpoznato uli{te od ovoj vid e Lanstrot-Rutovoto uli{te koe imeto go dobilo po Lanstrot i Rutovoto uli{te. Se vbrojuva me|u najsovremenite uli{ta i vo SAD e zastapeno preku 90% a vo drugi zemji procentot na negovoto u~estvo postojano se zgolemuva vo odnos na drugi vidovi. Vo plodi{teto i medi{teto ima po 10 ramki.

-Dobri osobini- site nastavci se so ista golemina kako i ramkite vo nego. Razvojot na p~elnoto semejstvo ne e ograni~en, zafatninata na uli{teto se zgolemuva vertikalno {to potsetuva na prirodnite `iveali{ta na p~elite ({uplinite vo steblata). Konstrukcijata na uli{teto go uskladuva toplotniot re`im vo pravec na dvi`ewe na p~elnoto (klube)? i polo`bata na hranata. Proletniot razvoj na semejstvoto se stimulira se po~esta zamena na mestata na nastavkite.

-Nedostatoci - Baraat od p~elarot pogolemo teoretsko i prakti~no poznavawe. ^uvaweto na rezervnoto sa}e od molci e ote`nato za{to vo nego pove}e pati se ispiluvaat legla. Rabotata so nastavkite e pote{ka od rabotata so polunastavkite, osobeno za fizi~ki poslabi lica.

Kako standardni kaj nas se upotrebuvaat ovie vidovi uli{ta:

-Dadan-Blat ; Lamstrog - Rutovo ; Polo{ki so ramki od Dadan- Blat i AZ(`)

1.(D.B.)

2.(L.R.)

3.Polo{ki so ramki na Dadan- Blat

4.AZ(`).

 

P~elarski alat i pribor Ve`ba br.3

 

Rabotite vo p~elarnikot imaat svoja specifi~nost pa zatoa e potrebna i soodvetna oprema i pribor koi slu`at za li~na za{tita na p~elarot od ubodot na p~elite a i za polesno izgraduvawe na tekovnite raboti vo p~elarnikot. Spored namenata priborot e podelen vo:

I grupa - pribor za rabota so p~eli:

-dimalka- slu`i za zadimuvawe na p~elite a se sostoi od mev i limena cilindri~na kutija. Vo kutijata sogoruva razen materijal i sozdava dim i koj se ispu{ta nadvor so vozdu{na struja od mevot. Kako materijal za sogoruvawe se upotrebuvaat pamu~ni krpi, trulo drvo, a ne smee da se upotrebuvaat materijali koi sozdavaat neprijaten miris zo{to sozdava sprotivno dejstvo i namesto da gi smiri gi razdraznuva p~elite.

-p~elarska kapa - ja {titat glavata na p~elarot pri pregledite na p~elnite semejstva. Se sostoi od {e{ir, preku koj e prefrlen crn tul (tkaenina). Ne se prepora~uva tul so bela boja za{to o~ite se zamagluvaat.

-p~elarski no` (amerikaner) - slu`i za otvarawe na sandacite i razdvojuvawe na ramkite koi se slepeni so propolis, za strugawe i ~istewe na poedini delovi od sandakot. Najdobro e taka nare~en Amerikanski no` koj e napraven od ~elik i ima se~ivo na dvata kraja. Od ednata strana e prav a od drugata svitkan pod prav agol. Dolg e 20 sm , {irok 3-4sm, a debel e 3mm. Za rabota so p~elite potreben e sandak za sobirawe na sitniot p~elarski pribor; za cedewe na med, kako i siten stolarski pribor: ~ekan, klin~iwa.

II grupa - pribor za prihranuvawe na p~elite

-hranilki - vo period koga nema p~elna pa{a na p~elite treba da im se pomogne pri ishranata. Sovremenite sandaci imaat vgradeni hranilki i zbeg na poklopnata daska. Kaj sandacite koi toa go nemaat se koristat pove}e vidovi hranilki za dodavawe te~na hrana, a najgolem del od niv se izgradeni od p~elari prakti~ari. Materijalot od koi se izraboteni mo`e da e drvo, lim, staklo , a najprakti~ni se plasti~ni hranilki.

-poilo - se koristi ako vo blizina na p~elarnikot nema voda koi p~elite mo`e da ja koristat za piewe. Se sostoi od bure-kanta od koja kape voda na koso postavena daska. Daskata ima na sebe cik-cak zarezi za da na nea vodata {to podolgo se zadr`uva i da bide po vla`na povr{ina.

III grupa - pribor za postavuvawe na sotni osnovi

-{ilo-slu~i za bu{ewe dupki vo strani~nite letvi~ki od ramkite niz koi se provlekuva `ica za armirawe na sotni osnovi.

-`vrk-manuda-toa e naprava koja ovozmo`uva `icite da se zalepat za sat osnova.

-podmetnuva~ka {tica- se postavuva vo ramkata kako podloga za sat osnova.

-{ablon za dupki- toa e obi~na letva so 3-5 dupki, i slu`i da niz tie dupki so pomo{ na {iloto na strani~nite letvi od ramkata se otvaraat dupki na ednakvo rastojanie.

IV grupa - pribor za odzemawe, istresuvawe, cedewe i ~uvawe na med.

-p~elarska ~etka-se koristi za otstranuvawe na p~elite od ramkite koga tie se zemaat zaradi centrifugirawe na medot. ^etkata treba da e meka za da ne gi povredi p~elite. Vo nedostatok na p~elna ~etka mo`e da se koristi pero od `ivina, a vo golemite p~elni semejstva se koristat posebni uredi (pravosmukalki, ventilatori).

-otstranuva~i na voso~ni-medni kapa~iwa - medot koj e zrel za vadewe e zape~aten so voso~ni kapa~iwa koi treba da se otstranat pred ramkite da se nosat na centrifugirawe. Za taa cel se koristat: amerikanski kriv no`, p~elna viqu{ka i specijalni ma{ini koi rabotat na princip na beskrajno platno.

-Amerikanski kriv no` se sostoi od 2 dela-se~ilo i ra~ka.

Se~iloto e dolgo kolku {to e {iro~inata na ramkata. Pred upotreba za polesno da se dvi`i po vosokot se~ivoto se dr`i vo vrela voda za da se zagree. Ra~kata e sostavena od `elezen i drven del. @elezniot del e svitkan vo vid na G I so edniot kraj e spoen

so se~ivoto a so drugiot so drven del. Postoi i no` za parea koj po konstrukcija e

sli~en na obi~niot samo kaj nego se~ivoto e so dvojno dno i vo nego navleguva parea koja go dr`i sekoga{ topol. Od sadot kade se sozdava vodena parea so pomo{ na gumeno crevo se proveduva preku dr{kata vo se~ivoto na no`ot.

-P~elna viqu{ka- se sostoi od raboten del i ra~ka.

Rabotniot del ima osnova na koja se postaveni igli, a od drugata strana e spoen so ra~kata. Ma{inite koi se koristat vo p~elarstvoto rabotat na princip na beskrajno platno. Ramkite se postavuvaat na platnoto i se pridr`uvaat napred. Na krajot ima prorezi niz koi ramkite edna po edna propa|aat. Od ednata i drugata strana na ovie prorezi ima po edna rastegnata `ica koja e povrzana so elektri~na struja. Pri pa|aweto na ramkite, voso~nite kapa~iwa vo dopir so `icata se otstranuvaat.

-Centrifugi za istresuvawe na med- toa se napravi vo koi se stavaat ramkite na koi prethodno im se otstraneti voso~nite kapa~iwa za da se odzede medot. Mo`at da bidat na mehani~ki ili elektri~en pogon. Se izrabotuvaat od ~elik koj ne r|osuva ili od aluminiumski lim. Centrifugite koi rabotat na mehani~ki pogon se vikaat i obi~ni centrifugi. Se sostojat od eden cilindri~en tapan vo koi se smesteni pregradi za ramkite. Na dolniot del tapanot ima nogarki a na gorniot, aparat za pridvi`uvawe. Istreseniot med od ramkite istekuva preku ~ep. Obi~no cenrtrifugite sobiraat 3-4 ramki. Elektri~nite centrifugi se vikaat i radijalni, imaat cilindri~en oblik, se pridvi`uvaat so elektri~na struja. Sobiraat 80 - 120 -220 ramki, se koristat vo golemi p~elarnici.

-Sita za cedewe med - po centrifugiraweto mo`e da se najdat par~iwa od skr{en voso~en sot, mrtvi p~eli i drugo. Zatoa e potrebno medot pred da se spakuva zadol`itelno da se pro~isti. Za toa slu`at razni cedila i sita koi treba da ja zadr`at sekoja tvrda primesa od medot.

-Sadovi za med (ambala`a za ~uvawe med) - iscedeniot i sortiran med se sobira vo sadovi koi mo`e da se drveni, sev, stakleni ili plasti~ni. A zafatninata im e od 20g-250 kg.

V grupa- Pribor za topewe i cedewe na vosok- za topewe na vosok se koristat pove}e vidovi topilnici a za doceduvawe na preostanatiot vosok se koristat presi za cedewe.

-Son~evi topilnici- se sostoi od sandak, ~ija gorna strana e koso zase~ena i zatvorena so duplo staklo. Vnatre ima podloga vrz koja se postavuva sotot za topewe. Pod dejstvo na son~evata toplina vosokot se topi, i se cedi vo kalapi koi se postaveni na dnoto na son~evata topilnica.

-Topilnik na vodena parea - se sostoi od 3 dela: ogni{te, kotel za voda i prostor za voso~en sot.

Ogni{teto mo`e da e specijalno gradeno za taa cel, a mo`e da poslu`i i za {poret. Na ogni{teto se postavuva kotelot za voda koj ima cilindri~na forma, a nad nego sadot so voso~en sot koj po forma e sli~en so kotelot i so nego e povrzan so cevka niz koja pominuva pareata i go topi.

-Presi - slu`at za doceduvawe na preostanatiot vosok od rastopenite sotovi. Ima pove}e vidovi po konstrukcija i kapacitet.

VI- grupa pribor za dobivawe polen, propolis, mati~en mle~, za proizvodstvo i transport na matici

1) pribor za dobivawe na polen

a) se koristat poleno fa}a~i koi se postavuvaat na letoto ili na dnoto od sandakot.

b) skladiran polen od voso~nite sotovi vo uli{teto se odzema so specijalni napravi, poedine~no od sekoja }elija vo sotot.

2) Propolis - plasti~na sitna mre`a, izdup~ena najlonska folija, strugala za stru`ewe na dobieniot propolis, fri`ider, najlon kesi za ~uvawe na propolis

3) Mati~en mle~ - specijalni no`evi za se~ewe na voso~ni sotovi, re{etki i kafezi za izolirawe matici; kalapi za pravawe ve{ta~ki mati~nici, igli za presaduvawe na jajca vo ve{ta~ki mati~nici ili za odzemawe na mati~en mle~ fri`ideri.

VII grupa - pribor za ~uvawe na rezervni voso~ni sotovi - kof~ezi, sandaci i kuferi vo koi se smestuvaat ramkite so voso~ni sotovi.

VIII grupa -za dobivawe i transport na matici - kafezi, mre`i kako za odbele`uvawe taka i za transport na maticite, za{titnici na mati~nici pri nagolemuvaweto na mladite matici.

 

VE@BA BR 4

Pregled na p~elno semejstvo, cel i tehnika

 

Zaradi {to pogolemo iskoristuvawe na p~elnoto semejstvo od posebno zna~ewe e poznavaweto na sostojbata vo koja toa se nao|a. Toa se postignuva preku pregledi na p~elnoto semejstvo. Sekoe otvarawe na sandakot i razmrduvawe na p~elnoto leglo vo pomala ili pogolema mera ja naru{uva aktivnosta na semejstvoto vo celina. (Legloto se razladuva, maticata polaga jajca, rabotni~kite poslabo sobiraat hrana). Zatoa pregledite treba da se svedat na najmal mo`en broj. Pri sekoj pregled pred da se otvori sandakot, potrebno e da se donese odluka {to }e se pregleduva ( postoewe na matica , pojava na bolesti, koli~estvo na hrana). So odredena cel na pregledot, traeweto na pregledot se skratuva, a istovremeno i p~elite ne se voznemiruvaat. Pred da se po~ne so pregledot treba da bidat ispolneti slednive uslovi: temperaturata na vozduhot vo senka treba da e nad 12oS i da nema veter, pregleduva~ot treba da e vo ~ista obleka i bez strani mirisi koi gi razdraznuva (pot, parfem, luk, alkohol). Pregleduva~ot treba da ima soodveten alat, dimalka, no` za otvarawe na sandacite, p~elarska kapa i p~elarski dnevnik. Pregledite mo`e da se vr{at vo razli~en del od denot zavisno od klimatskite uslovi. Vo rana prolet pregled se vr{i vo naj topliot del od denot, a na krajot od letoto koga nema p~elna pa{a pregledite se vr{at prikve~er za da se izbegne grabe`ot. Pri pregledot na sandakot, na sandakot mu se prio|a od strana. Pa niz letoto se ufrlaat 2-3 mlaza dim i po 30-40 sekundi za koe vreme p~elite }e go napu{tat medniot meur so med vnimatelno se simnuva kapakot, materijalot za zatopluvawe, a so no` i pokrivnata {tica. Ova se raboti vnimatelno bez potresi i voznemiruvawe na p~elite. Sega koga sandakot e otvoren mo`e da se uo~i brojot na ulicite (prostor me|u dve ramki), koi se zaposednati so p~eli i izgledot na gornite povr{ini od ramkonosa~ite. Dokolku se zabele`at `olti ili sme|i damki na ramkonosa~ot znak e deka semejstvoto imalo proliv predizvikan od bolesta NOSEMATOSA ~ij pri~initel e edno kleto~no `ivotno protozoa(nosema apis), ili prolivot da e predizvikan od slabiot kvalitet na hranata (dokolku p~elite se hranele so med od medlika (izmet od vo{ki)). Pri pregledite na ramkite ne e potrebno site da se izvadat od sandakot. Prvo se vadat 1-2 od krajnite i ispraveno se prislonuvaat na pokrivnata {tica. Pa se vadat ostanatite ramki, se pregleduvaat i se vra}aat vo sandakot so pomestuvawe vo strana od kade {to se izvadeni prvite ramki. Pri pregledot ramkite mora da se dr`at ispraveno kako {to stojat vo sandakot. Vo sprotivno mo`e da se slu~i p~elite a osobeno maticata da padnat na zemja i da zaginat, a pri toplo vreme mo`e da dojde do topewe i iskrivuvawe na sa}eto i do istekuvawe na nektar koj ne e zgusnat. Pri obi~en pregled maticata ne mora da se bara za{to prisustvoto na legloto vo sa}eto e pokazatel za nejzinoto postoewe. Dokolku treba da se pronajde toga{ ne treba da se vr{i dimewe za{to maticata bez red preminuva od ramka na ramka. Maticata naj~esto se nao|a vo ramki so sve`o leglo. Po izvr{eniot pregled ramkite po istiot red se mestat vo sandakot, sekoja na svoe mesto, pri {to krajnite ramki koi prvi se zemeni od sandakot, vo nego se vra}aat posledni. Site zabele{ki koi }e se uo~at pri pregledot se vnesuvaat vo p~elarskiot dnevnik za sekoj sandak posebno spored ozna~eniot broj. Dnevnikot treba da gi sodr`i slednite podatoci: koga e proizvedena ko{nicata i nejzino poteklo; broj na ramki zaposednati so p~eli; broj na ramki so leglo; otvoreno i zatvoreno leglo; povr{inata na legloto se izrazuva vo dm2 ; koli~estvo na odzemen med; koli~estvo na dodadena hrana i data na pregledot. Ona {to nemo`e da se izrazi so broevi se vnesuva opisno na PR. znaci na bolest.

I Proleten pregled

Na po~etokot na p~elnata sezona prva zada~a na p~elarot e da izvr{i pregled za da vidi vo kakva sostojba se p~elite vo zimskiot period. Pri ovoj pregled potrebno e da se utvrdi brojot na ramkite zaposednati so p~eli i brojot na ramkite so leglo. Brojot na ramkite zaposednati so p~eli se ocenuva vedna{ po otvaraweto na sandakot. Onie semejstva koi imaat pomalce od tri ulici so p~eli se smetaat za slabi. Tie ne mo`at da se razvijat do glavna pa{a, pa e potrebno da se spojat so drugo pojako p~elno semejstvo. Ako postoi normalno leglo vo sandakot znak e deka postoi matica, me|utoa vo nekoi semejstva maticata po~nuva pokasno da polaga jajca pa vo toj slu~aj nejzinoto prisustvo mo`e da se oceni po odnesuvaweto na p~elite. Dokolku ne se prisutni znaci na bez mati~nost (p~elite se voznemireni, bez red izleguvaat i vleguvaat od sandakot, se dvi`at po sa}eto kako da baraat ne{to, treperat so krilata i pojasno zujat), znak e deka maticata e prisutna. Ako vo tek na zimata semejstvoto ostanalo bez matica se spojuva so drugo semejstvo. Koli~estvoto na hrana se odreduva na sli~en na~in ako od dvete strani na sa}eto ima zape~aten med vo golemina na dlanka so zatvoreni proti toa iznesuva 0,5kg. Vo ova vreme (prolet) potrebno e da vo sandakot da ima 8-10 kg med i okolu 2 ramki cveten praf. Ako se utvrdi deka hranata e pomalku, se vr{i prihranuvawe so {e}eren sirup vo odnos 2:1 se dodeka se zadovoli koli~estvoto od 8-10kg vo sandakot. Postoeweto na nekoja bolest se odreduva po karakteristi~nite simptomi za bolesta. Za vreme na prolet - pregled se vr{i stesnuvawe na p~elnoto semejstvo na onolku ramki kolku {to mo`at p~elite gusto da zaposednat. Toa se postignuva so vadewe na vi{okot ramki, a prazniot prostor se odvojuva od ramkite so leglo so pregradna {tica. Istovremeno se vr{i i zatopluvawe na sandakot za{to vo prolet ima pogolemi temperaturni kolebawa. Istovremeno so pregledot se vr{i i ~istewe na sandakot osobeno na podot. Ne~istotiite koi }e se soberat treba da se proseat za da se odvojat voso~nite kapa~iwa koi mo`e da se pretopat vo vosok a drugite ne~istotii se spaluvaat za{to vo niv mo`e da ima spori od zarazni bolesti. Po zavr{eniot pregled sandakot vnimatelno se zatvara a site uo~eni promeni se zapi{uvaat vo prira~en bele`nik a od tuka vo glavniot p~elaren dnevnik.

 

VE@BA BR. 5

Priprema na p~elnoto semejstvo za glavnata pa{a

i rabota za vreme na pa{ata

 

Glavnata p~elarna pa{a zapo~nuva so cvetaweto na bagremot vo prvata polovina na maj. Pred po~etokot na glavnata pa{a potrebno e p~elnite semejstva da se pripremat da bidat jaki so golem broj p~elni rabotni~ki i mnogu legla. Zatoa site aktivnosti na p~elarot vo tekot na godinata treba da se umereni kon toa da p~elnite semajstva {to pospremni ja do~ekaat proletta kako bi sobrale pove}e med. Pripremata na semejstvoto po~nuva kon krajot na letoto od prethodnata godina. Toga{ se vodi smetka p~elnite semejstva da se smestat vo dobro zatopleni sandaci, sa}eto da e mlado i pravilno izgradeno, da im se dodade dovolno kvaliteten med i cveten prav. Semejstvata koi }e gi ispolnat ovie uslovi }e ja do~ekaat proletta so golem broj p~elni rabotni~ki, a i legloto }e se pojavi zna~itelno porano. Ispituvawata poka`ale deka jakite semejstva davaat 2-3 pati pove}e med od sredno jakite. Vo sandacite so jaki semejstva podobro se odreduva toplotniot i re`imot na vlagata, a i p~elite kako edinki se pokrupni so pogolema zafatnina na medonosniot meur, i ko{ni~kata na zadnite noze, {to direktno vlijae vo zgolemuvaweto na prinosot od med i cveten prav. Site p~eli od semejstvoto ne u~estvuvaat vo sobiraweto na nektarot i cvetniot prav. Rabotni~kite po~nuvaat da sobiraat hrana na vozrast od18-20 dena, a kaj jakite semejstva tie zna~itelno porano sobiraat hrana (14 den od nivnata starost ). Zna~i vo sobiraweto na hranata u~estvuvaat samo onie rabotni~ki koi se izvedeni 14-20 dena pred glavnata pa{a. Vo tekot na traewe na glavnata pa{a doa|a do redovni gubitoci na sobira~kite na hrana koi se nadomestuvaat so izveduvawe na novi generacii p~eli od zatvorenite legla. Kaj nas mnogu proletni pa{i se kratkotrajni mnogu rabotni~ki koi }e se izvedat vo tekot na pa{ata ne stignuvaat da u~estvuvaat vo sobiraweto na nektar za{to ne ja dostignuvaat starosta koja e potrebna za funkcijata sobirawe na hrana. Za da se izbegne ova 8-10 dena pred glavnata pa{a se vr{i spojuvawe na site slabi semejstva koi imaat pomalce od 7 ramki dobro zaposednati so p~eli. Ako spojuvaweto se izvr{i neposredno pred pa{ata (1-2) dena, semejstvoto ne e vo mo`nost da se prilagodi na novite uslovi i prvite denovi od pa{ata ostanuvaat neiskoristeni. Pred po~etokot na glavnata pa{a ne smee da se zadocni so dodavawe na medi{tata i so pro{iruvawe na legloto kaj sandacite polo{ki. Ako ovaa rabota ne se izvr{i na vreme semejstvata dobivaat nagon za prirodno roewe koj e pojak od nagonot za sobirawe na hrana, a vo takov slu~aj i naj jakite p~elni semejstva vnesuvaat malku nektar i cveten prav. Koga p~elnoto semejstvo }e se razvie tolku da p~elite go ispolnat celoto plodi{te i da ima 8-9 ramki so legla se dodavaat nastavkite. Toa se vr{i prvite dve nedeli pred glavnata pa{a za da p~elite imaat vreme da gi is~istat pelkite? na dadenoto sa}e. Za vreme na glavnata pa{a bez nekoja pogolema potreba ne treba da se vr{at detalni pregledi na semejstvata, a ako sepak e potrebno toa se izveduva prikve~er koga site p~eli se vrateni od pa{a. Vo uslovi na bogata pa{a potrebno e sekoja ve~er sandacite da se merat na kontrolna vaga za da se utvrdat dnevnite prinosi. Za vreme na glavnata pa{a potrebno e da se ograni~i maticata vo polagaweto na jajca za da nema otvoreno leglo. Ograni~uvaweto se vr{i so mati~na re{etka. So ovaa merka, zna~itelna brojka od p~elnite doma}inki }e se preorentiraat na sobirawe na hrana. Po zavr{uvaweto na glavnata pa{a koga medot }e sozree se vr{i negovo odzemawe i se pristapuva kon preureduvawe na sandacite za koristewe na letnata pa{a. Vo ovoj period p~elarot treba da izvr{i detalen pregled na semejstvoto. Ako se zabele`i deka nekoe semejstvo e jako, a nema matica potrebno e da se dodadat dve ramki so mlado leglo i p~eli od pomo{nite sandaci (nucleusi) a prikve~er pome|u dodadenite ramki so legla se dodava matica vo kafez. Koga maticata }e bide primena, na semejstvoto mu se dodavaat u{te 1-2 ramki so legla, so {to toa }e se ostavi za sigurno prezimuvawe. Vo ovoj period skoro redovno vladeat golemi gore{tini, pa sandacite prekumerno se zagrevaat i p~elite osetno ja namaluvaat rabotata. Za da im se pomogne vo borbata so prekumernata toplina sandacite se postavuvaat taka da letata posle 11h da bidat vo senka. Ako se zabele`i deka p~elite gi gonat trupovite znak e deka vo sandakot e se vo red no deka iznenadno prestanala p~elnata pa{a. Vo ovoj slu~aj treba da im se pomogne vo prihranuvaweto. Sekoe p~elno semejstvo treba da dobie vo tekot na letnata sezona 2-3 kg {e}er vo kristali, podgotven kako {e}eren sirup. Vo uslovi na dobra letna pa{a na p~elnoto semejstvo treba da im se ovozmo`i dovolno prostor za normalna rabota i smestuvawe na medot. Pred se ne smee da im se dozvoli da dojde do blokirawe na maticata za{to toa bi se odrazilo na iskoristuvaweto na proletnata pa{a vo narednata godina. Za da ne dojde do blokada na maticata treba povremeno da se dodava od dvete strani na legloto po edna ramka i da i se ovozmo`i na maticata da go ra{iri legloto. Ako ne raspolagame so ubavo izgradeni rezervni ramki treba da se izvadat nekolku ramki ispolneti so med, da se istrese medot, i rano nautro da se vratat do ramkite so leglo. Vo bogata letna pa{a, medot treba da se cedi navreme za{to kolku {to e sandakot po poln tolku p~elite poslabo rabotat i obi~no miruvaat na letoto od sandakot. Ako za vreme na letnite gore{tini vo bliskata okolina nema dovolno voda za piewe, treba da im se obezbedi na vreme za da mo`at so razladuvawe da stvorat povolna mikro klima za poaktivna rabota.

VE@BA BR. 6

Podgotovka na p~elnoto semejstvo za zimuvawe

 

Za uspe{no zimuvawe na p~elnite semejstva od posebna va`nost se slednive elementi: ja~inata na semejstvoto, starosta na p~elite, koli~estvoto i kvalitetot na hranata, zatopluvaweto na sandakot i mirot vo p~elarnikot. Vo uslovi na kontinentalna i umereno-kontinentalna klima za uspe{no zimuvawe, ja~inata na p~elnoto semejstvo ima isto zna~ewe kako i za vreme na pa{ata. Koga semejstvoto e po slabo, tro{i pove}e hrana i obratno. Sored Avetisjan potro{uva~kata na med zavisno od brojot na p~elite odnosno nivnata te`ina kaj semejstvata koi zimuvaat na otvoren prostor e slednava:

 

te`ina na p~elno semejstvo vo kg

1 kg

1,5 kg

2 kg

2,5 kg

te`ina na potrebna hrana vo kg

9,67

8,78

7,99 kg

5,74 kg

 

Za vreme na niski zimski temperaturi jakite semejstva podobro ja odr`uvaat toplinata vo zimskoto klube (15-20oS - klop~e(klube)). Pri krajot na zimata koga vo semejstvoto }e se pojavi prvoto leglo jakite semejstva lesno ja podignuvaat temperaturata na 34-35oS {to se ozna~uva kako temperaturen skok i postojano ja odr`uvaat na taa granica. Kaj slabite semejstva vo ovoj period temperaturata ne preminuva 32oS i zatoa kaj niv legloto se pojavuva pokasno. Osven temperaturniot re`im pri zimuvaweto od golemo zna~ewe e i sostavot na vozduhot vo zimskoto klube. Vo zimskiot period sodr`inata na SO2 se zgolemuva na 4-5%, a sodr`inata na O2 se namaluva na 18-20%. Normalnata koncentracija na So2 vo tekot na letoto e 0,03% a na O2 e pogolema od 21%. Poradi zgolemenata koncentracija na SO2, a namalenata koncentracija na O2 vo tekot na zimata se namaluvaat i oksidacionite procesi vo organizmot na p~elite pa tie pomalku zemaat hrana. Ispituvawata poka`ale deka jakite semejstva sozdavaat pogolema koncentracija na SO2 vo odnos na slabite i sredno jakite. Koga semejstvata se so ednakva ja~ina, rasite p~eli od sever sozdavaat pove}e SO2 otkolku rasite od jug.

Vtor faktor e starosta na p~elite.

Ako p~elnoto semejstvo vleze vo zima so stari p~eli koi se izvedeni vo juli i avgust tie nema da ja do~ekaat proletta. Za da se ovozmo`i semejstvoto da zazimi so mladi p~eli, potrebno e, da od sredinata na mesec avgust postoi slaba nektarna pa{a vo prirodata so dnevno vnesuvawe na nektar po 200 gr. od sandak i pove}e rezerva na cveten prav. Ako vakvi delovi vo prirodata ne postojat treba semejstvata nadrazbeno da se prehranuvaat, a po potreba se dodava i cveten prav. Na sekoe p~elno semejstvo treba da mu se obezbedi rezerva od 20 kg med. Ako pri pregledot kon krajot na letoto se utvrdi deka p~elite nemaat dovolno med za zima se vr{i prehrana so {e}eren sirup i ova se ozna~uva kako prihranuvawe od potreba.

Osven koli~estvoto, va`en e i kvalitetot na hranata. Medot koj ne poteknuva od nektar tuku od razni drugi slatki sokovi {teten e za prezimuvawe na p~elite za{to im gi opteretuva organite za varewe. Za odreduvawe na toa dali medot e od nektar ili drugi slatki sokovi najsigurni se labaratoriskite analizi, a za na teren postojat prira~ni empiriski metodi so koi mo`e da se utvrdi medlikata.

I-metod-medot medlikovec, kako i onoj koj poteknuva od razni slatki sokovi, p~elite ne go pokrivaat so voso~ni kapa~iwa tuku toj ostanuva otvoren vo kelijkite. Ovoj znak ne mora da bide sekoga{ siguren.

II- metod- se zema po malku med od nekolku ramki vo sandakot i se istresuva vo epruveta ili vo ~a{a od ognootporno staklo, a potoa se dodava ist volumen destilirana voda ili do`dovnica. Vo druga ~a{a se rastopuva odredeno koli~estvo gasena var vo ista koli~ina destilirana voda. Koga talogot od var }e padne na dnoto, varovata voda od povr{inata se istura vo rastvoreniot med. Potrebno e vo rastvorot od med da se dodade onolku varova voda kolku {to ima rastvoren med i voda zaedno. Potoa medot i varovata voda se zagrevaat se zagrevaat na ogan do vriewe. Ako medot poteknuva od medlika vo te~nosta }e se pojavat snegulki koi pokasno }e se stalo`at na dnoto od ~a{ata. Talogot se sozdava od vrzuvawe na varta so dekstrinot (nesvarliv sirup koj se sodr`i vo medlikata). Ako se utvrdi ramka so takov med se odzema od sandakot i na nivno mesto se stavaat ramki so cveten med. Druga va`na rabota {to treba da se izvr{i pri zazimuvaweto, e odzemaweto na medlikata, taka da p~elite preku zima se samo vo plodi{teto. Koga }e se obezbedat ovie uslovi za zazimuvawe se pristapuva na zatopluvawe na sandacite. Se vr{i od gornata strana nad pokrivnata {tica. Za zatopluvawe se koristi juta, koja se polni so slama, pleva, sena. Vo nedostatok na juta se upotrebuvaat stari vesnici koi se redat vo pove}e sloevi. Materijalot za zatopluvawe ne smee da se vla`ni za{to vi{okot na vlaga se prenesuva vo sandakot, a toa vodi do muvlosuvawe na sa}eto i razladuvawe na legloto. Zatoa materijalot za zatopluvawe ~esto se kontrolira i po potreba se su{i. Naporedno so zatopluvaweto se pregleduvaat i sandacite. Sekoj naj mal otvor niz koj mo`e da strui vozduh se zatvara, a otvorot na letoto se namaluva za 1/2. Ako visinata na letoto e pogolema od 10mm postoi opasnost vo sandakot da vlezat gluvci osobeno maliot gradinarski glu{ec (mushor tensis). Letoto se stesnuva so limen ~e{el. Ako p~elite se dobro zazimeni p~elarot vo zimskite meseci nema pogolemi rabotni zada~i. Vo tekot na zimuvaweto na p~elite treba da im se obezbedi potpoln mir. Na sekoj pojak dopir na sandakot tie reagiraat taka {to zemaat pove}e hrana, a so toa gi opteretuvaat crevata. Osobeno e {tetno ako stoka pase pokraj sandacite i kolvawe po niv od pticite. Snegot koj pa|a vo zima e korisen zo{to gi {titi od stud, a voedno e porozen, pa p~elite go dobivaat potrebniot vozduh. Duri koga snegot po~nuva da se topi mo`e da go zamrzne legloto i da spre~i vleguvawe na vozduh pa e potrebno da se otstrani mrazot. Vo tek na zimata mo`e da se pojavi ubav zimski den so temperatura pogolema od 12oS pa p~elite toga{ izleguvaat da go isfrlat izmetot i da gi pro~istat crevata (se ozna~uva kako pro~isten izlet). Ako zemjata e vla`na ili pokriena so sneg pred sandakot se prostiraat vesnici ili slama za p~elite da ne padnat direktno na zemjata. Vo tekot na zimata po pravilo na p~elite ne im se dava hrana osven vo isklu~itelni situacii.

VE@BA BR. 7

Prihranuvawe na p~elnoto semejstvo

 

Vo sovremenoto p~elarewe prihranuvaweto e neizostavna i mnogu zna~ajna merka bez koja ne mo`e da se o~ekuvaat visoki prinosi od med i drugi p~elni proizvodi.

Prihranuvaweto pretstavuva davawe hrana na p~elnoto semejstvo direktno vo sandakot od strana na p~elarot.

Postojat mnogu pri~ini poradi koi se javuva potreba od prihranuvawe. Ako vo tekot na edna godina ne se povolni prirodnite uslovi p~elite ne mo`e da soberat dovolno hrana za odr`uvawe na svojot `ivot. Vo takov slu~aj p~elarot im dodava hrana, a takvoto prihranuvawe se vika prihranuvawe od potreba. Na p~elnite semejstva im se dodava hrana i vo slu~aj koga imaat dovolno za `ivot zaradi razvivawe na egzistentot za pogolem razvoj. Koga p~elnoto semejstvo }e oseti deka mu doa|a hrana vo sandakot pointenzivno ja hrani maticata, taa pove}e polaga jajca i semejstvoto pobrzo se razviva. Vakvoto prihranuvawe se vika nadrazbeno (stimulativno). Pri prihranuvaweto od potreba na semejstvoto mu se dodavaat pogolemi obroci od hrana (od 2-3 litri) i na pogolemi rastojanija, me|u dve prihranuvawa od 4-5 dena. Nadrazbenoto prihranuvawe se vr{i so pomali obroci hrana, no po~esto sekoj ili sekoj vtor den pred pa{ata. P~elite se prihranuvaat so med ili so {e}er pripremen na dva na~ina: {e}eren sirup i kako {e}erno-medno testo (poga~a). Drugi slatki sokovi ne smeat da se upotrebuvaat. Prihranuvaweto so med se vr{i na dva na~ina:

I - ako vo nekoi sandaci ima pove}e zatvoren med od kolku {to mu e potrebno na semejsvoto, Ramkite so med se odzemaat od tie sandaci i im se dodavaat na onie koi nemaat dovolno.

II- na~in e so isceden med pri {to ~etiri dela od medot se rastvaraat vo eden del voda zagreana na 35oS i koga rastvorot }e se oladi im se dodava na p~elite vo hranilkite. Prihranuvaweto so med e najdobro, me|utoa ima i nedostatoci: medot treba da poteknuva od zdravi p~elni semejstva za{to so medot se prenesuva bolesta amerikanski trule`; mirisot na medot gi razdraznuva semejstvata na koi im se dodava, {to mo`e da predizvika grabe`. Od ovie pri~ini, a i poradi toa {to medot e zna~itelno poskap proizvod p~elite naj~esto se prihranuvaat so {e}eren sirup, koj se priprema so me{awe na {e}er i voda vo razni odnosi; {e}er sprema voda 2:1 ; 1:1 ; 1:2 ; 1:3. {e}erot i vodata se zemaat vo volumenski, a ne vo te`inski merki. Sirupot se priprema taka {to vo topla voda se istura {e}er, se stava na ogin i se me{a do vriewe. Izladeniot sirup se tura vo hranili{teto. So te~na hrana p~elite se prihranuvaat koga temperaturata preku no} ne e poniska od 10oS. Vo rana prolet (mart, april) i vo esen (septemvri) p~elite se prihranuvaat so sirup - 2:1; vo letnite meseci so koncentracija 1:1; dodeka 1:2 i 1:3 se upotrebuvaat pri le~ewe na p~elite od razni bolesti (majska bolest; truewa). Sirupot se dava prikve~er koga p~elite }e prestanat da op{tat- komuniciraat so okolinata. So toa se spre~uva eventualnata pojava na grabe` za{to i sirupot mo`e da privle~e p~eli od drugi sandaci. [e}erniot sirup e odli~na hrana koja p~elite mnogu dobro ja prerabotuvaat za{to vo svojot sostav nema otpadni materii. So nadrazneno prihranuvawe treba da se otpo~ne 50-55 dena pred glavnata pa{a. Za razvoj na p~elata rabotni~ka potrebno e 21 den. Dodeka taa stane sobira~ka na hrana treba da pominat u{te 18-20 dena pa proizleguva deka od polagaweto na jajcata do p~ela sobira~ka na hrana treba da pominat okolu 40 dena Zatoa so prihranuvaweto se po~nuva 10-15 dena pred glavnata pa{a dodeka maticata ne go zgolemi polagaweto na jajca. Nadrazbenoto prihranuvawe se vr{i i pri krajot na letoto koga sandakot nema vnesuva~i na nektar. Vo isto vreme so prihranuvaweto mo`e da se vr{i i le~ewe na nekoi bolesti, pri {to vo {e}erniot sirup se dodavaat antibiotici. So nivno dodavawe se prestanuva 10-15 dena pred glavnata pa{a za da ne ostanat ostatoci vo medot. Vo ponovata p~elarska praktika se pove}e se primenuva {e}erno-medno testo. [e}er vo kristal se me{a so zagrean med na 60-70oS se dodeka ne se dobie masa kako testo od koja se pravat mali poga~i od 1 kg. Poga~ite se dodavaat vo me|uprostorot me|u pokrivnata daska i ramkonosa~ite. Vo sirupot i vo poga~ite osven lekovi mo`e da se stavaat razni dodatoci vo hranata: belkovini, vitamini ili stimulatori koi go potiknuvaat razvojot kako SO i dr. Naj~esto na p~elnoto semejstvo mu nedostasuva cveten prav kako izvor na belkovini. Spored Konstantinova ovoj nedostatok mo`e da se nadomesti so dodavawe vo {e}eren sirup pekarski kvasec i vitamin od B-complex. Na pripremeniot sirup vo koncentracija 1:1 mu se dodava 5 % pekarski kvasec koj prethodno vo malku voda vriel 5 minuti. Koga provrieniot kvasec }e se oladi, se istura vo sirupot i se prome{uva. Na sekoj 1/5 litar sirup se dodava 1 tableta B-complex, koja prethodno e dobro isitneta i rastvorena vo malku voda. Vaka podgotven sirup se dava sekoj den po 150 gr. Kvasecot vo ista koli~ina se dodava i na {e}erno-mednite poga~i. Osven kvasec mo`e da se koristi i obezmasteno soino bra{no vo ista koli~ina. Za prihranuvawe na p~elite vo poslednive godini se proizveduvaat i industriski sirupi. Vo niv se sodr`at razni {e}eri, belkovini, mineralni materii, kiselini i razni vitamini. Zavisno od vremeto na prihranuvaweto, odnosot na navedenive hranlivi materii e razli~en. Poznati (francuski) sirupi se: aprive 80 S, APISUCRE 75 S, APISTAR. Kaj nas se proizveduvaat koncentrati so hranlivi sostojki koi se dodavaat vo {e}ernite sirupi - FORSAPIN, APIGLOBULIN. Pri prihranuvaweto vo sirupot ili poga~ite ne smee da se dodava gotvarska sol. So isparuvaweto na vodata od sirupot koncentracijata na NaCl se zgolemuva i {tetno deluva na p~elite.

VE@BA BR.8

Odreduvawe kvalitet na med i vosok

 

MEDOT e slatka materija. P~elite go proizveduvaat taka da sobiraat sokovi od nektar ili drugi slatki sokovi koi se nao|aat na `ivite rastitelni delovi. Gi zbogatuvaat so materiite od svoeto telo, gi prerabotuvaat, gi skladiraat vo sa}eto i gi ostavaat da sozreat.

Definicijata za medot e va`na za{to na nea se osnovaat zakonite za za{tita na prirodniot med od falsifikuvaniot. Za da se razlikuva prirodniot med od falsifikuvaniot potrebno e da se znae sostavot na medot i utvrduvaweto na negovite sostavni delovi so soodvetni metodi. Medot se sostoi od 76 % {e}eri, 18 % voda i ostanato 6 %. Glavna karakteristika na medot mu davaat {e}erite i vodata, a onie sostavni delovi koi se nao|aat vo mali koli~ini odlu~uvaat za raznite vidovi medovi. Tie razliki se bojata, aromata i vkusot. Medot mo`e da se pu{ti vo promet , ako koli~estvoto na voda vo nego ne e pogolemo od 20 %. Takvata vla`nost garantira deka medot e so dobar kvalitet i deka mo`e dolgo da se ~uva. Dokolku koli~estvoto na voda e pogolemo od 20% postoi opasnost od fermentacioni procesi. Za odreduvawe na koli~estvoto na voda se koristi reflektometriska metoda. Eden od najva`nite pokazateli na kvalitetot i prirodnosta na medot e koli~estvoto na redukcioni {e}eri i saharoza. Dozvolenata granica za redukcionite {e}eri e 68 % za nektarski med, i 62% za med od medlika. A dozvolena granica za saharoza e 5% za nektarski, i 8 % za med od medlika, bagrem i lavanga. Vidot na {e}erot vo medot se odredruva so metod na hromatografija.

Nerastvorlivi materii vo med se vosok, delovi od p~elni larvi i polen. Nivnata koli~ina zavisi od na~inot na vadewe na medot, pro~istuvaweto i uslovite na ~uvawe. Procentot na nerastvorlivi materii ne smee da e pogolem od 0,1%. Koli~estvoto na mineralni materii vo medot ne treba da pominuva 0,5%.

Proteinite doa|aat vo medot od nektarot i polenot, a se nao|aat ili vo oblik na aminokiselini ili vo t.n. koloidi koi pretstavuvaat mali lesni snegulki od proteini koi ne se dovolno te{ki za da se stalo`at tuku lebdat vo medot. Koloidite vlijaat na nekoi svojstva na medot. Tie go predizvikuvaat formiraweto na vozdu{ni meur~iwa. Od niv medot mo`e da potemne, da se zamati ili da kristalizira. Kiselinite se eden od sostavnite delovi na medot. Vo medot se sre}avaat jabol~na i limunska kiselina. Gorna granica na visokata kiselost e 4 sm3 ednonormalna natriumova baza (NaOH).

Vitaminite se isto taka sostavni delovi na medot, no vo mnogu skromni koli~ini. Vo medot se pronajdeni vitaminite: S i nekoi od B-complex kako riboflavin, pantontenska kiselina, piridoksin, biotin, nikotinska kiselina.

Vo ostanatite sostojki vleguvaat enzimite od koi najzna~ajna e diastazata. Diastazniot broj e eden od glavnite pokazateli koi se koristat pri analizata za kontrola na kvalitetot na medot. Normalniot diastazen broj e onoj {to e pogolem od 17,9. Med so diastazen broj od 10-17,9 se smeta za nisko kvaliteten med, a so pomala od 10 rasipan. odsustvoto na diastaza vo medot poka`uva deka medot ili e falsifikat ili e rasipan so zagrevawe.

Vo onie ostanati 6 % vleguvaat zrncata od polen koi p~elite gi me{aat so nektarot i eteri~nite masla koi na medot mu davaat karakteristi~na aroma.

Medot e proizvod koj relativno lesno se falsifikuva, a falsifikatorot mo`e da e tolku ve{t da i naj iskusnite stru~waci ne go otkrivaat. Najednostaven na~in za falsifikuvawe na medot e, da obi~en {e}er se rastvori vo voda vo gust sirup i se pome{a so prirodniot med. Namesto {e}er mo`e da se upotrebi glikoza koja vo prirodata doa|a vo oblik na gust sirup. I edniot i drugiot sirup lesno se otkrivaat so polariskop. Prirodniot med e opti~ki levo aktiven, a falsifikatot desno aktiven.

Falsifikatot mnogu te{ko se otkriva ako se upotrebuva inverten {e}er (smesa; ednakvo koli~estvo od glikoza i fruktoza). Ovoj falsifikat se otkriva so pomo{ na aniliski hlorin. ^istiot med ostanuva nepromenet, a falsifikatot se obojuva vo crveno. Za pogolema sigurnost se ispituva i so hemiska analiza za da se utvrdi sostavot {to prirodniot med treba da go ima.

P~elen vosok - se sostoi od: masni kiselini, estri, vi{i alkoholi i jaglenovodorodi. Specifi~nata te`ina na vosokot na temperatura od 15oS iznesuva od 0,956 - 0,969. To~kata na topewe se dvi`i od 56 - 64oS. Po boja e `olt, vo site nijansi, od svetlo do temno `olto. So topewe prirodnata boja se menuva. Na presek vosokot treba da ima zrnest izgled. Vo promet mo`e da se sretne i falsifikuvan. Falsifikatite naj~esto se pravat so parafin, cerozin, stearin, holofonium i loj. So sporeduvawe mo`e da se prepoznae falsifikatot. Ako p~elen vosok i somnitelen vosok namokrime so voda, za den-dva na prviot vosok }e se pojavi magla, a na falsifikatot nema da se pojavi pa makar vo nego da ima i najmala koli~ina parafin. Falsifikatot pri presek nema zrnest izgled i puka krivulesto. Ako falsifikuvaniot vosok se izlo`i na svetlina, so golo oko }e se zabele`i na presek sitni zrnca od parafin koi svetkaat. Ako somnitelniot vosok nemo`e da go otkrieme so sporeduvawe toga{ go davame vo labaratorija na analiza. So hemiska analiza se odreduva kiselinskiot broj, esterskiot broj i odnosot me|u niv. Spored standardite za vosok, kiselinskiot broj se dvi`i od 16,8 - 21,5 najniskiot i 18,6 - 22 najvisokiot. Esterskiot broj treba da e od 74 - 76 a odnosot od 1:3,5 - 1:4

VE@BA BR. 9

Odreduvawe na kvalitet na polen

i mati~en mle~

 

Pokraj medot, polenot na p~elite im e osnovna hrana od koja dobivaat belkovini. Osven belkovinite polenot sodr`i i: jaglehidrati, masti, mineralni materii, vitamini (V1, V2, V6, S, D, E), nikotinska kiselina, pantontenska kis., folna kiselina i biotin kako i provitamin, karotin i rutin. Koga p~elite }e go soberat polenot od cvetovite go stavaat vo ko{ni~kata na zadnite noze i go prenesuvaat vo sandacite kade go skladiraat vo }eliite od sa}eto. Istovremeno so skladiraweto mu dodavaat i fermenti. Vo sa}eto se vr{i vriewe na polenot pri {to se zgolemuva koli~inata na mle~nata kiselina. Vo nego, kako rezultat na vrieweto doa|a do promena vo sostavot na polenot pa zatoa polenot koj go vadime od sa}eto e mnogu povreden od onoj {to go sobirame so poleno-fa}a~i na letoto od sandakot. Za kontrola na polenot se koristat organolepti~ki, Fizi~ko-hemiski i mikrobiolo{ki pokazateli.

I- organo-lepti~ki se ispituva bojata na dvo resiniot izgled, konzistencijata, aromata, vkusot i postoewe na mehani~ki prinesi. Bojata na polenot zavisi od rastitelnoto poteklo. Mirisot e karakteristi~no ostar, no ne se dozvoluva kisel miris. Vkusot mu e sladok no mo`e da bide slabo kiselkast i slabo gor~liv. Dozvoleno prisustvo na mehani~ki prinesi e pod 1,5%.

II - Koli~estvoto na vodata vo polenot ne smee da e pogolemo od 12% za{to pri ~uvaweto mo`e da muvlosa i da se razvijat mikroorganizmi od koi nekoi la~at toksini. Polenot dobro se ~uva ako se izme{a so {e}er zo{to toj e higroskopen i ja prima vodata od polenot i na toj na~in go konzervira. Aktivnata kiselost na RN se dvi`i od 4-5. Koli~estvoto na mineralni materii ne treba da e pogolemo od 4%; vk N 3,3%, belkovini 10%, osobeno vnimanie treba da se obrati na postoeweto na insekticidi.(ne se dozvoluva).

III. - Bidej}i polenot e povolna sredina za razvoj na bakterii potrebno e i bakteriite da se ispitaat. Maksimalnata granica e postoewe na ne pove}e od 150000 ne patogeni bakterii i ne pove}e od 100 kolonii gabi vo 1 gram polen.

Mati~en mle~ - mati~niot mle~ se sozdava vo mle~nite `lezdi na p~elite rabotni~ki. Po boja e sivkasto bel koga im se dava na larvi 1-2 dena, a pokasno p~elite mu davaat po malku polen dobiva `olta nijansa. Gust e kako kajmak so kiselkast do malku trpliv vkus. Vo negoviot sostav vleguva vodata so 68,07%, belkovini 11%, masti 5%, SN 8,9%, mineralni materii 0,81%, a od vitaminite: V1,V2,V6,V12, a i biotini se najdeni. Aktivnata kiselost na RN e od 3,5-4,5. Mati~niot mle~ najsigurno se ~uva so liofilizacija. Toa e postapka so koja pri niska temperatura od -60oS so vakum se odzema vodata od mle~ot i toj se pretvara vo prav. Vo takva sostojba toj mo`e da se ~uva nekolku godini. Vo ladilnik na temperatura od -5 do -2oS mo`e da se ~uva 6 meseci, a na temperatura od -18 do -16oS do edna godina. Nekoi istra`uva~i prepora~uvaat ~uvawe na mati~en mle~ vo med vo odnos 1:10, 1:20 i 1:50. Me|utoa prethodno medot treba da e provrien za da se uni{tat fermentite. Mle~ot mo`e da se ~uva i vo laktoza vo odnos 1:4 i vo glikoza vo odnos 1:20. Za odreduvawe na kvalitetot na mati~niot mle~ se koristat mikroskopski, biolo{ki, organolepti~ki i fizi~ko-hemiski metodi.

I - Organolepti~ko ispituvawe ja vklu~uva ocenata na nadvore{niot izgled, vkusot, konzistencija, boja i aroma

II - Biolo{kite metodi imaat za cel da se doka`at dali mle~ot gi so~uval ili gi izgubil svoite biolo{ki aktivni osobini za vreme na ~uvaweto. Del od tie metodi se zasnovaat na svojstvata na mle~ot da go pottiknuva porastot na nekoi insekti, a da go suzbiva razvojot na nekoi mikroorganizmi. Sprema drug biolo{ki test mladi larvi od insekti se odgleduvaat vo labaratoriski uslovi pri {to kako hrana se koristi mati~en mle~ koj se ispituva. Mle~ot gi za~uval svoite biolo{ki osobini ako posle 7 dena razvoj, ostanat vo `ivot pove}e od 30% od larvite. Ovie metodi se komplicirani, te{ki i dolgotrajni pa zatoa naj ve}e se koristat.

III - hemiski metodi so koi }e se opredeluvaat sostavnite delovi na mati~niot mle~.

VE@BA BR. 10

Odreduvawe kvalitet na propolis

i p~elen otrov

Propolisot e smolesta materija so `olto-zelena ili temno-crvena boja. Ako se ~uva podolgo stanuva temen, a pod dejstvo na sonceto ja gubi plasti~nosta. Na temperatura nad 30oS e meka lepliva masa, a pod 15oS stanuva krut i cvrst. Ima karakteristi~en smolest miris i nagor~liv vkus, a po struktura e gust i ne homogen. Razni rastvoruva~i rastvaraat poedini negovi komponenti no nieden ne go rastvara celosno. Vo topla voda slabo se rastvara, a alkoholot go rastvara do 70%. Od alkoholite najdobro se rastvara so eter-alkohol. Propolisot sodr`i do 30% p~elen vosok, okolu 20% mehani~ki prinesi, 40-60% smola i balzam, 5-10% eteri~ni masla, 5-15% tanini, polen i drugo.

Za kontrolata na kvalitetot i ~istotata na propolisot se koristat organolepti~kite svojstva, izgled, boja, miris, struktura i konzistencija, i nekoi fizi~ko-hemiski konstanti.(kako kiselinski, esterski, sapunifikacionen i joden broj, oksidacionen pokazatel i RN). Kiselinskiot broj se dvi`i od 42-94, sapunifikacioniot od 180-220, esterskiot od 130-170, a jodniot od 100-140. Pome|u komponentite na propolisot i fizi~ko -hemiskite konstanti postojat korelacioni vrski. Posebno e jasno izrazena korelacijata pome|u koli~estvoto na vosok i mehani~kite prinesi od edna strana, i fizi~ko-hemiskite konstanti od druga strana. Zgolemuvaweto na koli~estvoto na vosok i mehani~kite prinesi vodi do namaluvawe na kiselinskiot, sapunifikacioniot, esterskiot i jodniot broj, i do zgolemuvawe na oksidacioniot pokazatel. Podobar kvalitet ima onoj propolis kaj koj e pomalo koli~estvoto na vosok i mehani~ki prinesi. Sekoe otstapuvawe od normalnite granici na nekoj od pokazatelite poka`uva deka se raboti za falsifikuvan propolis. Pri kontrola na kvalitetot na propolisot se obra}a vnimanie i na negovata biolo{ka aktivnost. Kako biolo{ki test se koristi ispituvawe na anti-bakteriskoto deluvawe sprema niza mikro organizmi vklu~uvaj}i gi i infuzornite.

P~elen otrov - toa e ~ist proizvod na organizmot na p~elite. P~elniot otrov e sekret na aparatot za odbrana ili osiloto ~ija namena e da go {titi p~elnoto semejstvo od neprijateli. Otrovot se la~i od dve `lezdi vo oblik na cev~iwa, golema i mala, koi se smesteni pri osnovata na stoma~eto.

Golemata `lezda se vika u{te i kisela, poradi kiselata reakcija na nejziniot sekret, a malata `lezda poznata e kako alkalna. Sekretite od dvete `lezdi se vlevaat vo rezervoar so kru{kast oblik. Gorniot del na rezervoarot se spojuva so po~etniot del na kanalot od osiloto niz koj pominuva otrovot.

Hemiskiot sostav na sekretite na ovie dve `lezdi ne e prou~uvan so sovremeni metodi. Se pretpostavuva deka pogolem del od otrovot ja la~i golemata `lezda ~ij kisel sekret mu dava na otrovot niska RN vrednost. Malata `lezda la~i nezna~itelna koli~ina na sekret za koja se pretpostavuva deka vr{i uloga na te~nost koja go podma~kuva osiloto. Izla~eniot p~elen otrov e gusta, `oltenikava te~nost so karakteristi~en miris nalik na med i so gor~liv vkus. Bojata na liofiliziraniot otrov treba da bide svetlo siva do sivasto-`olta. Na bojata na otrovot vlijae son~evata svetlina, primesite, vla`nosta, temperaturata i vremeto na ~uvawe. Vla`nosta na otrovot koja se odreduva spored gubeweto na masata vo volumenska su{nica na temperatura od 60oS, ne smee da e pogolema od 2%. Prinesite rastvorlivi vo voda koi se odvojuvaat so filtracija niz filter so propustlivost od 0,45mm ne smee da se pogolemi od 0,8%. Prisustvoto na pogolema koli~ina {e}er vo otrovot poka`uva deka proizvoditelot ne se pridr`uval kon tehnolo{kiot re`im. Ne e dozvoleno pove}e od 6,5% {e}er, definiran kako fruktoza.

 

Morfologija na medonosnata p^ela

 

Cel na ve`bata: Da se zapoznaat studentite so nadvore{nata gradba na teloto na ~lenovite na p~elnoto semejstvo. Toa e neophodno za da mo`at da se objasnat niza osobenosti od `ivotot na p~elite i rabotata {to ja izvr{uvaat.

Ve`bata se izveduva niz slednive to~ki:

1. zapoznavawe so trite osnovni celini na teloto-glava, gradi i stoma~e;

2. razgleduvawe pod binokularna lupa na glavata i nejzinite dodatoci;

3. razgleduvawe pod binokularna lupa na gradite i nozete;

4. razgleduvawe pod binokularna lupa na abdomenot.

Teloto kaj ~lenovite na p~elnoto semejstvo se razlikuva po forma i golemina, me|utoa kaj site niv od nadvore{nata strana teloto e obvitkano so ko`a, koja ima funkcija na nadvore{en skelet koj ja dava kompaktnosta i cvrstinata na celoto telo. Ko`ata se sostoi od tri sloja: kutikula, epidermis i bazalna membrana.

Kutikulata e izgradena od hitin, vo po~etokot e ne`na, elasti~na, rastegliva i svetla, a podocna vo procesot na skeletizirawe potemnuva i ocvrstuva. Se sostoi od tri sloja: vnatre{en - endokutikula , sreden - exokutikula i nadvore{en - epikutikula. Najsilno e razviena exokutikula-ta koja osven hitin sodr`i i drugi organski i neorganski soedinenija, kako i pigmenti od koi doa|a i bojata na ko`ata. Na kutikulata ima i razni kutikularni dodatoci od koi za p~elata od posebno zna~ewe se vlaknata. Tie go {titat nejzinoto telo od prav i ne~istotii, a na niv se zadr`uva i polenoviot prav {to e mnogu zna~ajno vo procesot na opra{uvaweto na divite i kulturnite entomofilni rastenija.

Epidermisot se nao|a pod kutikulata i se sostoi od `ivi kletki so cilindri~na forma. Od ovie kletki se obrazuva kutikulata.

Bazalnata membrana e bez strukturna pokrivka od dolnata strana na epidermisot.

Za ko`ata se pricvrsteni muskulite, niz nea pominuvaat kanali koi slu`at kako izvodni kanali na `lezdite, kako i zavr{etocite na nervite.

Gradba na teloto. Teloto na maticata, p~elata-rabotni~ka i trutot se sostoi od tri osnovni dela - glava, gradi i stoma~e.

Glava (Caput ). Se sostoi od 6 segmenti koi me|usebno se srasnati vo vid na cvrst hitinski oklop, a vo zavisnost od toa dali se raboti za matica, trut ili p~ela-rabotni~ka, se razlikuvaat po forma i golemina. Maticata ima okrugla glava, trutot nadueno okrugla, a p~elata-rabotni~ka triagolna.

Oklopot na glavata go so~inuvaat; ~elo (frons), koe se protega pome|u o~ite; teme (vertex), se nao|a nad ~eloto; ~elno {tit~e (clypeus), se nao|a pod ~eloto kon usniot otvor; obrazi (genae), se nao|aat od stranite na ~eloto pod o~ite i til (occipit), se nao|a zad temeto, o~ite i obrazite.

Vtoriot, ~etvrtiot i {estiot segment od glavata nosat ekstremiteti pretvoreni vo pipala i usni delovi. Na glavata se nao|aat eden ~ivt slo`eni o~i i tri prosti o~i.

Pipala (Antenae). Se sostojat od tri segmenti: osnovno ~len~e (scapus), dr`a~ (pedicelus) i kam{i~e (flagelum). Osnovnoto ~len~e e zglobeno vo glavniot oklop, vo dr`a~ot e smesten Johnston-oviot organ koj slu`i kako setilo za sluh, potres i vozdu{ni struewa, a na kam{i~eto koe kaj p~elata-rabotni~ka i maticata e sostaveno od 11 ~len~iwa, a kaj trutot od 12, se nao|aat vlaknenca, porozni plo~ki i plitki vdlabnatinki koi slu`at za setilo za dopir i za miris. Ako p~elata ostane bez pipala ja gubi orientacijata i brzo uginuva.

Usten aparat. Smesten e pri dnoto na glavata i e od tipot na usni aparati za srkawe i li`ewe, odnosno pretstavuva premin od aparatot za grickawe kon aparatot za smukawe. Se sostoi od pove}e usni delovi rasporedeni okolu usniot otvor: Gorna usna(labrum) - Ima pravoagolna forma, ne e podvi`na i slu`i kako osnova na ostanatite delovi; Gorni vilici (Mandibulae) - Se dve izdol`eni hitinski plo~ki koi se podvi`ni vo eden pravec - horizontalen, a nivniot sloboden del slu`i za zemawe na cvrsta hrana, za gradewe na voso~niot sot, za simnuvawe na voso~ni kapa~iwa kaj }eliite ispolneti so med. So gornite vilici so koi kaj p~elite-rabotni~ki se so mazni rabovi, tie ne mo`at da ja produp~at ili o{tetat poko`icata na ovo{nite plodovi i zrnata na grozjeto; Dolni vilici (maxillae) - Se sostojat od pet delovi: osnovno ~len~e ili ~ep (cardo); steblo (stipes); {tit~e (lobus internus); {lem (lobus externus) i dolnovili~ni pipala (palpes maxillares); Dolna usna (labium) - Se sostoi od podbradok(submentum) i brada (mentum). Na svojot goren kraj bradata nosi jazik (glossa) i la`en jazik ( paraglossa), a na nadvore{nata strana od bradata se nao|aat dolnousni pipalca (palpes labiales).

Vo procesot na formirawe na usniot aparat kaj p~elata najgolemi promeni pretrpele dolnite vilici i dolnata usna. Jazikot e zgolemen, izdol`en vo vid na cicalka koja e pokriena so vlaknenca. Cicalkata e izgradena od prsteni od naizmeni~en debel i tenok hitin, {to i dava elasti~nost. Cicalkata zavr{uva so edno pro{iruvawe vo vid na la`i~e (labellum). Cicalkata e smestena vo edna cevka koja nastanuva so me|usebno spojuvawe na olu~esto izdol`enite {lemovi i dolnousnite pipalca. Smukaweto na nektarot se izveduva so brzi dvi`ewa na cicalkata so pomo{ na muskulite od usnata praznina.

O~i. Kaj p~elata se sre}avaat eden par slo`eni o~i i tri prosti o~i.

-Prosti o~i (ocellae) Se smesteni vo gorniot del od glavata vo vid na obratno postaven triagolnik, taka {to dvete {to se vo linija se nao|aat na temeto, a ednoto le`i vo podra~jeto na ~eloto.

-Slo`eni o~i (facetae). Se smesteni vo neposredna blizina na osnovata na pipalata. Se vikaat u{te i mre`esti o~i, a izgradeni se od pogolem broj mali o~ni edinici (omatidia). Brojot na omatidiite se dvi`i od 3000-4000 kaj maticata, 4000-5000 kaj p~elata-rabotni~ka i do 8000 kaj trutot.

Obrazuvaweto na slika vo o~ite e vo vid na mozaik. Sekoja omatidija gleda del od svetlosnata zona na predmetot.

Od boite p~elite gi razlikuvaat `oltata, zelenata i sinata, a se potpolno slepi za crvenata boja. Osven toa tie gi razlikuvaat i ultravioletovite zraci, razlikuvaat pove}e beli boi, a nivnite o~i se osetlivi i na polariziranata svetlina {to im ovozmo`uva da se orientiraat sprema sonceto i drugite regioni na neboto. Vakvata sposobnost e od golemo zna~ewe pri sobiraweto na hranata. Edinkite koi na{le dobra pa{a, koga }e se vratat vo uli{teto, izveduvaat posebni dvi`ewa, nekoi vidovi igri, i figurite {to pri toa gi obrazuvaat go obele`uvaat mestoto kade ja na{le hranata vo odnos na sonceto.

Gradi (thorax). Go pretstavuvaat sredniot region od teloto na p~elata, a se izgradeni od tri segmenti: predni gradi (prothorax), sredni gradi (mesothorax) i zadni gradi (metathorax). Na sekoj graden segment od stoma~nata strana se nao|aat po eden par noze, a na srednite i zadnite gradi od grbnata strana se nao|aat po eden par krila.

Krila. P~elata ima dva para krila koi se izgradeni od dve tenki kutikuli me|usebno soedineti. Predniot par krila e pogolem i ima skoro pravilna triagolna forma. Povr{inata na krilata e staklesto-proyirna, a na niv se nao|aat rebresti zadebeluvawa (nervi) koi na krilata im ja davaat potrebnata cvrstina pri letot. Nervite koi pominuvaat niz krilata se ozna~eni kako: costa, subcosta, radius, medius, cubitus i analis.

Se smeta deka za edna minuta p~elata pravi okolu 200 dvi`ewa so krilata, a mo`e da leta so brzina od 40km/h.

Noze. P~elata ima tri para noze koi se prisposobeni za odewe, ~istewe na teloto, kako i za sobirawe na polenov prav. Sekoja noga se sostoi od: kolk (soha); butno prsten~e (trochanter); but (femur); potkolenica (tibia) i stapalo (tarsus).

Nozete kaj p~elata-rabotni~ka, koja e zadol`ena da sobira polenov prav, se odlikuvaat so nekoi karakteristiki. Na prednite noze na prviot segment od stapaloto ima vdlabnatinka so dimenzija ednakva so debelinata na pipalata. Pri krajot na potkolenicata od vnatre{nata strana se nao|a izrastok vo vid na mamuza. Koga p~elata }e go stavi pipaloto vo vdlabnatinkata od stapaloto toga{ mamuzata ja zatvara vdlabnatinkata i na toj na~in stapaloto se pro~istuva od polenot i vosokot, ili nekoja ne~istotija. Na srednite noze, na krajot od potkolenicata, se nao|a dobro razvien trnoobrazen izrastok so ~ija pomo{ p~elata go prifa}a polenot od prednite noze i im go predava na zadnite noze. Na zadnite noze koi se najrazvieni, na dolniot del od potkolenicata, ima vdlabnatinka okolu koja ima venec od vlaknenca. Ovoj del slu`i za smestuvawe na polenot i se vika ko{ni~ka (corbicula). Pri dnoto na potkolenicata se nao|a red od jaki vlaknenca ozna~eni kako polenski ~e{el, a na prviot segment od stapaloto se nao|a prodol`uvawe od vlaknencata koe se vika mistrija ili strugalo. Polenskiot ~e{el slu`i da go prezeme polenot od trnoobrazniot izrastok na srednite noze, a strugaloto go zema polenot od polenskiot ~e{el i go smestuva vo ko{ni~kata.

Stoma~e (abdomen). Toa e posledniot del od teloto na p~elata, koj e izgraden od 10 segmenti, od koi prviot e srasnat so gradite. Kaj trutot se vidlivi samo 7 segmenti, zatoa {to osmiot segment go zaokru`uva analniot otvor, a devetiot vleguva vo sostav na genitalniot organ. Kaj maticata i p~elata-rabotni~ka se gledaat samo 6 segmenti, zatoa {to devetiot e vovle~en i go gradi analniot prsten, a sedmiot i osmiot go gradat aparatot za odbrana (osiloto).

Osilo. Na p~elite-rabotni~ki osiloto im slu`i za odbrana od neprijateli, a na maticata i slu`i za borba so drugi matici. Po svojata gradba osiloto pretstavuva slo`en aparat. Se sostoi od eden `leb koj e nepodvi`en i par hitinizirani dolgnavesti plo~ki koi od strana go pokrivaat `lebot. Vo `lebot na osiloto se nao|aat par igli koi na vrvot zavr{uvaat so 10 ostri zapci. So osiloto e povrzana `lezda na p~elata koja se sostoi od dva dela, i toa od golema i mala otrovna `lezda. Koga p~elata }e gi zabie iglite od osiloto toa go pravi naizmeni~no so dvete igli vo teloto na `rtvata i so pomo{ na muskulite gi v{pricuva sekretite od golemata i malata otrovna `lezda, pri {to se me{aat sekretite na dvata sekreta. Pokraj golemata i malata otrovna `lezda, vo sostavot na aparatot za odbrana vleguva u{te edna mala `lezda, t.n. Dufurova `lezda. Sekretot na ovaa `lezda gi podma~kuva sankite po koi se lizgaat iglite na osiloto. Po upotrebata, p~elata mo`e da go vrati osiloto vo prvobitnata polo`ba, ako go upotrebila za ubod na insekti, na ako go upotrebila za ubod na ~ovekot ili nekoi `ivotni, koi imaat elasti~na ko`a a ne hitin, toga{ p~elata nemo`e da go povle~e i da go vrati vo prvobitnata polo`ba. Vo toj slu~aj pri obidot da go povle~e osiloto toa ostanuva vo mestoto na ubodot i doa|a do kinewe na osiloto i del od stomakot po {to p~elata umira.

Osven otrovnite `lezdi kaj p~elata se nao|aat i drugi `lezdi koi pretstavuvaat poedine~ni kletki ili grupi kletki koi me|usebno se povrzani, a nivnata funkcija e la~ewe na odredeni sekreti.

Gornovili~na `lezda (glandula mandibulares). Se nao|a pri osnovata na gornata vilica, a nejzinite izlezni kanali zavr{uvaat vo usnata {uplina. Najrazviena e kaj maticata, potoa kaj p~elata-rabotni~ka, a kaj trutot e zakr`lavena. Nejzinata funkcija ne e dovolno prou~ena. Spored nekoi avtori nejziniot sekret go topi vosokot, a spored drugi sozdava kaj maticata mati~na supstanca.

Mle~na `lezda (Glandula pharyngealis). Smestena e na ~eloto na p~elata, pa u{te se vika i ~elna `lezda. Najrazviena e kaj p~elata-rabotni~ka, kaj maticata e zakr`lavena, a kaj trutot voop{to ja nema. Ima forma na grozd, a nejziniot sekret t.n mati~en mle~ se izliva vo hranoprovodot. Nejzinata aktivnost e najgolema kaj p~eli stari 6-12 dena. So sekretot na ovaa `lezda p~elite gi hranat larvite.

Plunkova `lezda (Glandula labialis). Se sostoi od dva dela: gradna i temena `lezda. Nejzinata funkcija e vo stadium na larva da la~i sekret za obrazuvawe na ko`urecot na kokonata. Vo sekretite na ovaa `lezda se sodr`at fermentite: invertaza, proteaza i amilaza.

Voso~ni `lezdi. Tie se nao|aat od 4 do 7 abdomenalen segment. Kutikulata kade {to se smesteni voso~nite `lezdi e tenka i bez vlakna, a se narekuva voso~no ogledalo. Ovie `lezdi gi ima samo kaj p~elite-rabotni~ki. Voso~nite `lezdi se sostojat od eden red cilindri~ni kletki koi {to od nadvore{nata strana se za{titeni so hitinski plo~ki izdup~eni so sitni dup~iwa, a se najaktivni od dvanaesetiot do osumnaesetiot den od `ivotot na p~elata.

Mirisna `lezda (Nasonova `lezda). Se nao|a vo {estoto stoma~no prsten~e od gornata strana. Ovaa `lezda la~i sekret po koj {to p~elite od edno uli{te se raspoznavaat od p~elite od drugo uli{te.

 


P~elarstvo kolokvium

Dejan Jovanovski

World NT 99

dejan@dejan.i-p.com

bounch_1.gif (8398 bytes)