1. Def : Populacija predstavuva mno`estvo na edinki od ist vid koi `iveat na odredena teritorija, me|usebno slobodno se razmno`uvaat, ostavaat plodno potomstvo i poka`uvaat sli~nost, karakteristi~na za celoto mno`estvo.

 

2. Aritmeti~ka sredina h^- ja ozna~uva prose~nata vrednost na obele`uvawata vo populacijata, odnosno ja prezentira vrednosta na site obele`uvawa od koi e presmetana. Se presmetuva taka {to se sobiraat site vrednosti od edna serija i se delat so brojot na ~lenovi vo serijata (varijanti).

 

3. Geometriska sredna vrednost predstavuva n-ti koren od proizvodot na obele`uvawata. Se upotrebuva koga vo serijata ima 3-4 veli~ini. Poprecizna e od aritmeti~kata sredna vrednost.

 

4. Harmoniska sredna vrednost predstavuva recipro~na vrednost na aritmeti~kata sredna vrednost, presmetana od recipro~nite vrednosti na pratenoto svojstvo

 

5. Medijana predstavuva vrednost koja se nao|a vo sredinata na raspredelbata na frekfencijata, odnosno sredina na nizata na vrednostite od osobinata {to e pratena, koga }e se naredat po golemina.

 

6. Mode (modus) predstavuva vrednost na pratenata osobina koja e zastapena so najgolema frekfencija, odnosno vrednost okolu koja obele`uvawata imaat najgolema tendencija na grupirawe.

 

7. Sredno otstapuvawe AD - aritmeti~ka devijacija predstavuva sredno linearno otstapuvawe od aritmeti~kata sredina t.e. suma od site apsolutni vrednosti na razlikite na sekoja obzervacija i prosekot na serijata (h - h^-), podeleni so brojot na edinki vo serijata N.

 

8. Standardna devijacija predstavuva kvadraten koren od varijansa. Vsu{nost standardna devijacija predstavuva koren od srednoto kvadratno otstapuvawe na sekoja edinka od prosekot na grupata.

 

9. Varijansa predstavuva suma na kvadratnite razliki na sekoe poedine~no bele`ewe i prosekot na serijata podeleno so brojot na ~lenovi na serijata.

 

10. Varijacionen koeficient e relativna merka na varijabilitetot koja se izrazuva vo procenti. Predstavuva koli~nik na standardnata devijacija i aritmeti~kata sredina pomno`en so 100. Vrednosta e vo tesna vrska so vlijanieto na genetskite i paragenetskite faktori vrz poedinite karakteristiki na doma{nite `ivotni. Vrednosta na ovoj koeficient nad 35% bara posebno objasnuvawe ( ne reprezentativen primerok, nehomogen materijal vo ispituvanata populacija, mal broj na obzervirani edinki, gre{ki pri presmetuvawe i sli~no). Najstabilna merka na varijabilitetot, bidej}i ne e tolku zavisna od goleminata na h^- i standardnata devijacija.

 

11. Standardna gre{ka na aritmeti~kata sredina (Yh^- ili s h^-) se upotrebuva za odreduvawe na granicite na otstapuvawe na h^- na primerokot (ili na grupa edinki) od srednata vrednost na populacijata.

 

12. .Studentski test (t): se upotrebuva toga{ koga se vr{i sporedba samo na dve sredni vrednosti.

 

13. Hi kvadrat - hi test (c ²) : se upotrebuva koga sakame da ja sporedime dobienata vrednost ( da se proveri dali dobienite rezultati se vo granicite na odnosot za monohibridno vkrstuvawe 1:3, dali e odnosot me|u ma{ko i `ensko potomstvo 1:1 i sl.). Za taa cel se postavuva t.n. nulta hipoteza koja potoa se proveruva (50%:50%). "R" e pome|u ovie dve vrednosti 0,01 do 0,05.

 

14. Fi{erov test (f ) (analiza na varijansa): se upotrebuva koga treba dve i pove}e grupi da se sporedat, i da se utvrdat dali razlikite me|u niv se statisti~ki zna~ajni. Dobienite rezultati za dve grupi so ovoj test se identi~ni kako rezultatite od studentskiot test (t).

 

15. Korelacija (r) - se podrazbira me|usebna zavisnost na dve ili pove}e osobini. Taa mo`e da bide pozitivna, negativna ili posmatranite osobini da ne se vo korelacija. Koeficient na korelacijata (r) se dvi`i od 0 ± 0,99. Dve ili pove}e osobini se vo korelacija ako na niv deluvaat isti geni ili ista grupa na geni.

 

16. Regresija poka`uva za kolku prose~no }e se promeni zavisno promenlivata osobina (u), ako nezavisno promenlivata osobina (h) se promeni za edinica merka. Regresijata go poka`uva prose~niot vzaemen odnos me|u ispituvanite osobini.

 

17. Populaciona genetika go prou~uva genetskiot materijal na individuite vo edna populacija. Kvantitativnite svojstva se proizvod na pove}e faktori (geni), a se osobeno zavisni od nadvore{nata seredina (paragenetski faktori). Vo populacionata genetika se upotrebuvaat nekoi termini, i toa:

18. Hardy - Weinberg-ov zakon - vo uslovi na prirodno razmno`uvawe, bez selekcija, mutacii i migracii site geni se nao|aat vo postojanost t.e. konstantno se pojavuvaat vo sekoja generacija so ista frekvencija.

 

19. Selekciski koeficient - e proporcionalen odnos na brojot na (+) varijantite i vkupniot broj na grla vo populacijata. Se dvi`i od 0,1 - 1.

 

20. Heritabilitet (h²) - predstavuva nasleden del na varijacijata vo fkupnata fenotipska varijacija na nekoi osobini vo ispituvanata populacija. So presmetuvawe na heritabilitetot se utvrduva procentualniot odnos me|u genotipskite faktori i fenotipot t.e. go prika`uva udelot na genotipskite faktori vo fenotipot. Se dvi`i 0-1 (0 -100%)

 

21. Ripitabilitet (koeficient na povtoruvawe) - predstavuva korelacija me|u dve posledovatelni sledewa na edno svojstvo kaj ista edinka.Vrednosta se dvi`i od 0 - 1 i e izrazeno vo procenti. Odnosot na varijansata me|u grupite i celokupnata varijansa (fenotipot na edinkata) predstavuva intraklasna korelacija t.e. koeficient na povtoruvawe (ripitabilitet) na ispituvanoto svojstvo.

 

22. Selekciski uspeh SU - predstavuva razlika od fenotipskata vrednost me|u potomstvoto na selekcioniraniot roditel i celokupnata roditelska generacija pred selekcijata.

• Selekciski diferencijal SD - e razlika me|u prose~nata fenotipska vrednost na svojstvata na koi se vr{i selekcija kaj grla odbrani za ponatamo{na reprodukcija i prose~nata vrednost na istite svojstva kaj site grla vo populacijata.
• Generaciski interval (Gi) - predstavuva vremenski period od denot na ra|awe na nekoe grlo do denot na ra|awe na negoviot vnuk.
• Selekciski intenzitet (SI) - predstavuva boroj na ma{ki i `enski edinki koi vo okvir na dobieniot podmladok treba da se ostavi za priplod za da bi se odr`ala brojnata sostojba na zapatot.
• Vremetraewe na selekcijata
• Varijabilitetot na po~etnata generacija - e mo{ne va`en faktor bidej}i prakti~no od nego zavisi dali selekcijata mo`e uspe{no da se odviva.

18. Koeficient na srodstvo (F) - predstavuva mo`nost da dva geni prisutni na ist lokus kaj edna edinka se identi~ni po zaedni~ki predok. Mo`e da ima vrednost od 0 - 1.

 

19. Rodbinski odnos - o~ekuvaniot odnos na geni voop{to me|u dve edinki koi se vo srodstvo predstavuva rodbinski odnos me|u niv. Vrednosti od 0 - 2.

dejan@dejan.i-p.com